Brezdušnost se je naselila v širšem družbenem življenju. Z njo se srečujemo, ko gremo na urade, v šolo, k politikom, ekonomistom, najdemo jo v socialnih ustanovah in bolnicah, prisotna je v tovarnah in na ulici, najdemo jo celo v cerkvenih skupnostih. Ljudje ostajajo brezbrižni ob nasilju in hudobiji, pa tudi ob nesrečah, ki se zgodijo drugim. Prav tako nastaja brezbrižnost v povezavi s politiko. Ljudje ne gredo na volitve in jih ne zanima stanje v državi. Pravijo, da ne morejo nič narediti in se njihov glas ne sliši, zlasti glede očitne korupcije in klientelizma, ki prepletena po različnih področjih. Vodilni pa pogosto gledajo bolj za svoje lastne interese in interese strank, kot pa za državo in celoviti razvoj vseh področji. Vse to prispeva k temu, da družba, ki se razglaša za socialno, ne živi niti več človeško. Brezbrižnost je izraz slabe politike, ki se izogiba problemom in prelaga rešitve na druge rodove, namesto, da bi jih sama začela reševati. Če bi se več ljudi postavilo v občutljivo držo, bi tudi drugi to opazili in bi se nekaj spremenilo. Vsekakor pa je težko stopiti iz vrste in zavzeti stališče proti večini, ki podpira skorumpiranost.

S tem je povezana brezbrižnost in neodgovornost za skupno dobro. Ljudje menijo, da je najbolje je ostati v ozadju, nič ne reči in se za nič ne izpostaviti. Toda, če bi bili bolj kritični in odgovorni za skupne dobrine, jih ne bi tako razmetavali, kradli in izkoriščali. Mnogi se izogibajo svojega prispevka v družbi, zato namesto njih prevzemajo vodilne vloge ljudje, ki niso vedno najbolj primerni in ne delajo za rast družbe ter skupnega dobrega. Nekateri si tudi mislijo, da so skupne dobrine bolj njihove kot od drugih. K temu dodaja svojo nemoč še izobraževalni sistem, ki ne vzgaja mladih za kritično mišljenje in razkrinkanje vseh, ki kradejo družbi ter zlasti mladim.

Posebno se ta brezčutnost kaže v odnosu do beguncev in tujcev. Papež Frančišek je na otoku Lampedusa spregovoril o brezbrižnosti do tolikih beguncev, ki prihajajo v Evropo. Rekel je, da je to 'globalizirana brezbrižnost' in prosil za odpuščanje za tolike smrti nedolžnih ljudi, ki so po tveganih morskih poteh iskali način za rešitev iz svojih nesreč. Tudi tujci in priseljenci po naših in vaseh so vredni pozornosti in domačega sprejema.