Gradivo


Nagovor Bogdana Vidmarja ob začetku dneva molitve in posta za domovino 2017 - v WORD formatu.

Devetdnevnica pred dnevom državnosti -  Premagajmo brezbrižnost!

Devetdnevnica je na voljo v PDF in WORD obliki. Do datotek pridete s klikom.

MOLITVENA URA ZA DOMOVINO (2017)

Ne sedi križem rok!

Do molitvene ure lahko dostopate neposredno na strani (spodaj), lahko pa tudi naložite dokument v PDF ali WORD formatu.

Na voljo je tudi plakat


 

 

Ne sedi križem rok!

Molitvena ura za domovino (2017)

 

 Čudi se poklicanosti v svobodo in ljubezen!

 1. Gospod, Ti si nas ustvaril, ker nas ljubiš in nam hočeš dobro.

2. Kličeš nas po imenu. Nočeš, da bi bili osamljeni in izolirani.

1. Ustvaril si nas, da bi Te spoznavali, ljubili in Ti služili, po smrti pa bili za vedno s Teboj.

2. Podaril si nam svobodo.

1. Ti, ki si naš Stvarnik, ne moreš nič brez naše svobode.

2. Hočeš, da smo svobodni.

 

1. Berači smo. V naših srcih je krik po Tebi!

2. Pogosto na to pozabljam, sem poln samega sebe in svoje ideologije.

1. Koliko dni, tednov, morda mesecev preživim brez molitve in brez zavedanja Tvoje prisotnosti?

2. Toda, Ti Gospod, mešaš karte, mi podiraš pravljice v oblakih in spreminjaš okoliščine, ki jih malikujem.

1. To delaš Ti, Skrivnost, prisotna v vseh okoliščinah.

2. Nočeš, da se navežem na ta svet, na svoje bogastvo in uspehe, temveč želiš, da iščem Tebe.

1. V življenju se mi dogajajo stvari, ki jih nisem načrtoval.

2. Bog, hvala Ti za Tvoja presenečenja.

1. Kako dolgočasno bi bilo življenje, če bi se zgodilo le to, kar načrtujemo mi?

2. Ko sem v stiski, doživljam neuspehe in poraze, zbolim in sem pred težkimi izzivi, spet pomislim: Gospod, potrebujem Te, pomagaj mi, mar ne vidiš, da se potapljam!«

 

1. Tolikokrat sem mislil, da le jaz potrebujem Tebe.

2. Ti pa mi vedno znova praviš, da tudi Ti potrebuješ mene.

1. Gospod, zakaj me potrebuješ? To je tako težko razumeti!

2. Zakaj si prosil Samarijanko, da ti da piti vode?

1. Je bilo res potrebno, da si bil gost v Zahejevi hiši?

2. Zakaj potrebuješ moje srce?

1. In to kljub temu, da tega ne razumem, da sem Ti tolikokrat nezvest!

2. Zakaj potrebuješ naš narod in vse ljudstvo naše domovine?

 

1. Jezus, Ti si se učlovečil in postal eden izmed nas.

2. Ti, ki si Bog, nam razodevaš svojo človeškost!

1. Toda, Jezus, zakaj se vmešavaš v naš vsakdan, v naše konkretno življenje?

2. Tudi nas kličeš na pot učlovečenja:

1. Zvest si stvariteljskemu delovanju: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« (Prim. 1 Mz 1,26).

2. Pred nami se odpirajo čudovite poti, na katere nas vabiš: »Hodi za menoj!«.

1. Kako si zahteven!

2. Premalo Ti je, če opravimo določene pobožnosti, damo nekaj denarja za uboge in se izogibamo določenih grehov.

1. Zavračaš naše farizejstvo, dogmatizem, moralizem in legalizem.

2. Ne zadovoljiš se s sentimentalizmom, intimizmom in s kopico lepih besed.

1. Hočeš več! Hočeš naše srce, hočeš, da ljubimo Tebe, da spoštujemo in ljubimo bližnje.

2. »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale« (1 Kor 13,1).

1. »In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič« (1 Kor 13,2).

2. »In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi« (1 Kor 13,3).

1. Naročaš nam: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!« (Jn 13,34).

2. Ko spoštujemo in ljubimo svojo ženo, moža, otroke, starše in druge bližnje, ljubimo Tebe.

1. Če Te ljubimo, postajamo kakor Ti in izpolnjujemo Tvoje zapovedi.

2. Tvoja identiteta postaja naša identiteta.

1. Nismo mi, ki določamo, kaj je ljubezen.

2. Kdo v resnici ljubi?

1. Gospod, daj nam spoznavati in razumevati resničnost, v kateri se nahajamo.

2. Resničnost je naše brezmejno pričakovanje in hrepenenje!

1. Resničnost, v kateri živimo so naše meje.

2. Resničnost, v kateri živimo je tudi Tvoja prisotnost in Tvoj neizmerni dar.

 

 

 

Prizadevaj si za resnico, svobodo, pravičnost in mir!

 

1. Svojega življenjskega poslanstva ne moremo v polnosti opraviti, če si skupaj ne prizadevamo za skupno dobro, za pravičnost in mir.

2. Mi pa tolikokrat tekmujemo med seboj, kdo bo koga premagal in izpodrinil!

1. Med nami potekajo vojne za teritorij, za nafto, za vodo, za položaje, za prestiž…

2. To povzroča opustošenje naših duš, opustošenje narodov, opustošenje sveta.

1. Če bo prišlo do atomskega spopada, človeštvo lahko uniči samo sebe in življenje na Zemlji.

2. Trgovina z orožjem je donosna, delamo atomske bombe, ljudje pa umirajo zaradi lakote in živijo v ponižujoči revščini.

1. Ne priznavamo resnice in reda, ki ga v svoji ljubezni načrtuješ in želiš Ti, Gospod, naš Stvarnik.

2. Smo dvolični! V molitvah in pri maši izgovarjamo Božje besede; v naša nemirna srca, pa so se prikradle laži bitja z razcepljenim jezikom.

1. Mir je nebeški dar, je Tvoja milost in naš odgovor na to, kar je zapisano v naših srcih.

2. Naj ne otopi naše srce, ko toliko ljudi trpi zaradi vojne, zatiranja, iztrebljanja, krivic in nedopustne neenakosti.

 

1. Gospod, učiš nas, da bodo zunaj nebeškega Jeruzalema ostali vsi, ki ljubijo laž in jo uresničujejo (Prim. Raz 22, 15).

2. Jezus, Ti nisi storil greha, v Tvojih ustih ni bilo zvijače (Prim. 1Pt 2,22).

1. Bog, Ti do nas ljudi nisi brezbrižen.

2. V Tebi ni naveličanosti, otopelosti in smrtonosnega cinizma.

1. Ne maraš krivice in nisi pasiven do zla.

2. Pozoren si na vsak naš gib.

1. Tvoje za nas nevidno srce vodi tudi vidni svet.

2. Deluješ s svojo močjo po svoji nedoumljivi previdnosti.

1. Ti želiš, da bi se zveličali vsi ljudje.

2. Nikogar nisi vnaprej določil za pogubljenje.

1. Vsakemu izmed nas daješ dovolj potrebnih milosti za zveličanje.

2. Jezus, umrl si za vse ljudi.

1. Tvoje ime, v hebrejščini »Jehošua«, pomeni »Gospod rešuje«.

2. Tega imena Ti niso dali ljudje, ampak angel, ki se je prikazal Jožefu, tvojemu krušnemu očetu.

1. Tvoje ime je nad vsemi imeni! (Prim. Fil 2,9).

2. V Tvojem imenu so nam odpuščeni grehi.

1. V Tvojem imenu po Tvojem naročilu izganjamo hude duhove in ozdravljamo bolnike.

2. Pred Tvojim imenom bežijo hudobni duhovi.

 

1. Poslušamo poročila in smo dobro informirani, a smo otopeli.

2. Ne prizadene nas več, če drugi trpijo.

1. Gospod, spodbujaj nas, da bomo gojili rodovitne in iskrene odnose.

2. Navdihuj nas, da bomo stopali na pot solidarnosti.

1. Naj se veselimo z veselimi in žalostimo s potrtimi.

2. Naj hodimo po stezah dialoga, solidarnosti, odpuščanja in sprave.

1. V pogajanjih za skupno dobro naj bomo zvesti dani besedi.

2. Gospod, prosimo Te, spreobrni srca teroristov, da v njih ne bo sovraštva in sle po ubijanju.

1. Gospod, prosimo Te, operiraj človeška srca, da v njih ne bo verskega fanatizma, ki skuša resnico vsiliti s silo in noče niti slišati za versko svobodo.

2. Naredi nas za orodje ljubezni in bratstva.

1. Naj se ne prepustimo globalizaciji brezbrižnosti: brezbrižnosti do Tebe, do bližnjega in do stvarstva.

2. Daj nam navdiha in moči, da bomo pletli zveze tudi z ljudmi, ki pripadajo drugim  kulturam, religijam in političnim prepričanjem.

1. Prosimo Te, da si človeštvo v svoji raznolikosti in različnosti prizadeva za pogovor, za pogajanja o skupnem dobrem in za odločno uresničevanje civilizacije ljubezni.

2. Gospod, prosimo Te za naše državne voditelje: naj pogumno vstopajo v politične procese, ki bodo omogočali svetovni red in naš vsestranski razvoj.

 

 

 

Varuj stvarstvo!

 

1. Vsemogočni Bog, stvarjenje je začetek in temelj vseh Tvojih del.

2. Naravno okolje v katerem živimo je Tvoj dar.

1. Pohlepno izkoriščanje stvarstva in brezbrižnost do takega ravnanja je znamenje naše neodgovornosti in neumnosti.

2. Žagamo si vejo, na kateri sedimo.

1. Z nepremišljenim izkoriščanjem narave, človek stopa na pot samoatentata in samouničenja.

2. Iz lepote stvarstva, zaradi svoje slepote, ne odkrivamo več Tebe, ki si Resnica, Dobrota in Lepota.

1. Onesnaženost narave s strupenimi odpadki povzroča številne bolezni in postaja vedno resnejši socialni problem.

2. »Okoljska ekologija« je soodvisna od »človeške ekologije«. Ekološka kriza je moralno vprašanje, ki zahteva naš premislek in ustrezen odgovor.

1. Gospod, daj, da do ekoloških vprašanj ne bomo brezbrižni. Naj ne sedimo križem rok!

2. Vnema se boj za dostop do naravnih virov, od katerega je odvisno življenje in zdravje več milijard ljudi.

1. Človeštvo, je tisočletja živelo brez elektrike, avtomobilov, televizije, pametnih telefonov….

2. Brez vode in zraka pa ljudje niso živeli in ne bi mogli preživeti.

1. Gospod, daj da odkrijemo in spoznamo, kateri so trdni temelji življenja.

2. Gospod, prosimo Te za spoznanje pravega vrstnega reda.

1. Naj vedno globlje odkrivamo abecedo Stvarstva.

2. Stvarnik, naj spoznavamo slovnico stvarstva – zakonitosti, ki si jih zapisal v svoje delo.

1. Prosimo za iztreznitev, za globoko kulturno spremembo, za to, da bomo spremenili način svojega življenja, tako da bo v skladu z načrtom Tvoje ljubezni.

2. Naj zemljo obdelujemo in varujemo.

1. Slovenija je bogata z gozdovi; prosimo Te za modrost, da bomo z njimi prav upravljali.

2. Naj Slovenci ohranimo veliko bogastvo hidrogeološkega sistema, ki nam je podarjen.

1. Naj bo naš odnos do živali spoštljiv in v skladu z njihovo naravo.

2. Obvaruj nas krutosti in nasilja do živali.

1. Naj se zavedamo, da so tudi tihota, tema in mir velika dobrina, ki nas prenavlja in krepi.

2. Tišina omogoča, da slišimo Tvoj glas.

1. Vrh stvarstva je človek.

2. Gospod, ustvaril si človeka kot moškega in žensko.

1. Namesto, da bi ljudje bili Tvoji sodelavci, Te hočemo izpodriniti in se postaviti na Tvoje mesto.

2. Tako postanemo Tirani.

1. Gospod, prosimo Te za voditelje človeštva: v političnem načrtovanju jim daj ambiciozne daljnovidnosti, da bomo s skupnimi močmi ohranjali stvarstvo. 

2. Naj človeštvo ne drvi zgolj za kratkoročnimi gospodarskimi interesi vplivnih posameznikov in brezglavim potrošništvom.

1. Gospod, ustvaril si vesolje in ga dal v uporabo vsem narodom in vsem ljudem.

2. Bomo ohranili stvarstvo za prihodnje rodove?

1. Gospod, prebudi v nas odgovornost do prihodnjih rodov!

2. Podari nam zavedanje, da pravice temeljijo na dolžnostih.

 

 

 

Spoštuj vsako človeško življenje!

 

1. Bog, človeka si ustvaril po svoji podobi, kot moža in ženo si ju ustvaril. (Prim. 1 Mz 1,27).

2. Gospod, razodevaš nam, da nismo le neka stvar.

1. Spoštujemo slovnico, ki si jo zapisal v naša srca, ali pa smo do nje brezbrižni?

2. Spoštujemo naravne zakone in se tako bližamo Skrivnosti, Tebi samemu?

1. Spoštujemo dostojanstvo vsakega človeškega bitja?

2. Spoštujemo človekove pravice, ki so ukoreninjene v človeški naravi?

1. Ali pa smo te pravice zamenjali za »ponorele človekove pravice«, ki temeljijo na tem, kar je za nekatere koristno in prijetno?

2. O katerih pravicah pravzaprav govorimo? O pravicah, ki omogočajo življenje v svobodi ali o »pravicah«, ki vodijo v smrt, razvrednotenje vsega stvarstva in kršenje temeljnih pravic naših bližnjih?

1. Si prizadevamo za ljubezen ali za egoizem?

2. Nikakor ni sprejemljivo, da z glasovanjem odločamo, kaj so pravice in določamo »nove pravice«, ki omogočajo usmrtitev posameznikov in nas vodijo v propad civilizacije! 

1. Gospod, daj da s pravicami ne bomo trgovali ali barantali!

2. Daj nam razumeti, da vsaka pravica temelji na izpolnjevanju dolžnosti.

1. Ljudje nismo predmeti, s katerimi lahko kdorkoli razpolaga, tako kot hoče on.

2. Niti politična, niti ekonomska, niti tehnološka moč ne more opravičiti nasilja nad komerkoli izmed nas.

1. Gospod, vabiš nas k spoštovanju pravice do življenja, ki je za vse ljudi.

2. Življenje je Tvoj dar.

1. Ljudje nismo gospodarji in lastniki življenja.

2. Življenje ni v naši pristojnosti.

1. Priča smo tisočem smrti, zaradi vojn in terorizma.

2. Mnogi umirajo zaradi lakote.

1. Nerojeni otroci umirajo zaradi splava in poskusov na zarodkih.

2. Starejši in bolni umirajo zaradi evtanazije.

1. Vse te nasilne smrti pomenijo zanikanje drugega in tudi zanikanje Tebe, ki si naš Stvarnik.

2. Nasilje, ki smo mu priča, je pogosto okrutno in »nečloveško«. Gospod, zakaj to dopuščaš?

1. Zakaj dopuščaš, da prihajajo na oblast raznovrstni avtoritarni fašistični režimi?

2. Gospod, daj nam poguma, da bomo te režime, ki se razglašajo za človekoljubne, poimenovali s pravim imenom.

1. Dobri Pastir, daj nam intuicije in inteligence, da bomo prepoznavali volkove v ovčjih oblačilih.

2. Daj nam poguma, da bomo avtoritarnim fašističnim režimom javno rekli: »Ne!«

1. Gospod, naredi nas za svoje pričevalce. Podari nam avtoriteto.

2. Smo proti režimom, ki hočejo vsem vsiliti isto veroizpoved.

1. Vojna v imenu Boga ni nikoli sprejemljiva.

2. Smo proti režimom, ki smešijo versko pripadnost in nam vsiljujejo brezboštvo.

1. Smo proti režimom, ki nas skušajo prisiliti, da bomo zagovarjali Tebi nasprotna stališča.

2. Smo proti režimom, ki ne upoštevajo pravico staršev do vzgoje svojih otrok.

1. Smo proti režimom, ki kaznujejo tiste, ki si upajo javno zagovarjati družino po Tvojem načrtu.

2. Smo proti režimom, ki zaradi političnih in ekonomskih interesov netijo sovraštvo in nasilje.

1. Smo proti vsakemu režimu, ki kakorkoli tepta dostojanstvo kateregakoli človeka.

2. Gospod, osvobodi nas teh Zveri!

1. Naj bomo neutrudni branitelji človeškega dostojanstva in neodtujljivih človekovih pravic.

2. Naj bomo ponosni in pokončni v boju z zlom.

1. Jezus, Ti sediš na Očetovi desnici.

2. Razodel si nam: »Bog je ljubezen« (Prim. Jn 4,8).

 

 

 

Izganjaj Zlo in blagoslavljaj!

 

1. Gospod, vabiš nas, da postanemo sveti, kot si Ti svet.

2. Gospod, usmili se!

1. Prosimo Te: blagoslavljaj in ohranjaj našo domovino in vse državljane Slovenije.

2. Obvaruj nas, da bomo živeli in rasli v človečnosti.

1. Prosimo Te, daj nam dovolj moči, da premagamo vse zarote zla.

2. Ozdravi nas sovraštva, nasilja in grehov zoper življenje.

1. Prosimo Te, zaščiti našo domovino pred vsemi napadi hudobnih duhov.

2. Ne dovoli, da se ujamemo v Satanove spletke.

1. Obvaruj nas hudobnih ljudi, ki načrtujejo naše uničenje.

2. Predvsem nas obvaruj lažnih prijateljev.

1. Človekoljubni Bog, zaščiti nas s svojo močno roko.

2. Naša pomoč prihaja od Gospoda!

 

1. Vsemogočni Bog, pošlji angele, ki bodo varovali našo domovino.

2. Naj Slovenijo ščitijo pred vsem, kar zastruplja našega duha, naše duše in naša telesa.

1. Po priprošnji Device Marije, Kraljice Miru, nam podeli nebeški mir in veselje.

2. Gospod, Ti poznaš naše težave. Preženi naše strahove!

1. Pomagaj nam, kljub črnim oblakom, ohranjati vedrino in upanje.

2. Gospod, poznaš rane našega srca. Preženi naše črne misli!

1. Daj nam moči, da bomo vztrajali na evangeljski poti.

2. Ozdravi nas prestrašenosti, otopelosti, brezbrižnosti in črnogledosti.

1. Reši nas žalosti in morečih skrbi.

2. Usmeri naš pogled naprej, proti končnemu cilju.

1. Naj se vedno zavedamo, da na tem svetu živimo le malo časa, nato pa nas čaka večno življenje!

2. Naj misel na večno življenje postaja vedno bolj naša glavna skrb.

1. Nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Tebi.

2. Vedno znova spoznavamo, kako nas ne more dokončno zadovoljiti nič, kar pripada temu svetu. Naše duše hočejo več!

1. Gospod, zakaj si nas ustvaril?

2. Da bi Te spoznavali, ljubili, Ti služili in živeli povezani s Teboj vekomaj.

 

1. Podari nam ponižnost, čistost, človekoljubje, dobrohotnost in veselje do življenja.

2. Osvobodi nas napuha, sovraštva in zavisti.

1. Razplamti v nas svojo Božjo ljubezen.

2. Usmerjaj nas na pot krščanske popolnosti.

1. Naj se starši zavedajo, da so odgovorni tudi za versko vzgojo svojih otrok.

2. Gospod, prebudi v nas zavedanje, kako pomembna je molitev.

1. Odpri nam razum, da bomo spoznavali škodljivost greha.

2. Naj bomo vedno čuječi in pripravljeni na neprestano prihajanje Svetega Duha.

1. Nagibaj naša srca k dobrim delom.

2. Jezus, dal si nam novo zapoved, da se ljubimo med seboj, kot si nas Ti ljubil.

1. Pomagaj nam zbirati zaklad v nebesih.

2. Prebujaj v nas pristno ljubezen do zemeljske domovine in zavedanje, da je naša prava in večna domovina v nebesih.

1. Naj bomo sredi vseh temin tega sveta, žive priče Živega - Tebe, ki si vstal in živiš.

2. Podari nam ponižnost in vero svoje Matere Marije.

 

 

Bogdan Vidmar

 

 

 

 

 


 

 

 

 

GRADIVA IZ PRETEKLIH LET

Knjižica

(tukaj dobite celotno knjižico v pdf (klikni tukaj) obliki in plakat(klikni tukaj))

 

24 ur molitve in posta za domovino ob 25- letnici slovenske države,
23. junij 2016 od 16.00 do 24. junija 2016 do 16.00 ure
EDINOST, SREČA SPRAVA

 

KAZALO
I. Spremna beseda predsednika Slovenske škofovske konference msgr. Andreja Glavana 3
II. Molitev in post za domovino 2016 pod geslom EDINOST, SREČA, SPRAVA 4
III. Molitvena ura 20
IV. Molitev za domovino ob 25 – letnici slovenske države 31
V. Posvetitev Mariji 32

 

Knjižico so pripravili člani Iniciativne skupine za molitev in post za domovino.
Gradivo za devetdnevnico je pripravil Primož Krečič, molitveno uro pa Bogdan Vidmar.
Odgovarja Primož Krečič v imenu Iniciativne skupine za molitev in post za domovino.
Ljubljana, maj 2016.
Več besedil s tovrstno tematiko najdete na spletni strani www.nasadomovina.si.

 

I. Spremna beseda predsednika Slovenske škofovske konference msgr. Andreja Glavana 


Iniciativna skupina molitve in posta si že vrsto let prizadeva, da bi z molitvijo in postom pri Bogu izprosila pomoč in blagoslov naši domovini in njenim ljudem.
Skupina vsako leto pripravlja molitveno devetdnevnico pred dnevom državnosti ter 24-urno molitev in post neposredno pred samim praznikom. Tako bo tudi letos,
ko obhajamo 25. obletnico naše državnosti. Molivci bodo Devetdnevnico molili od 16. do 24. junija, zadnji dan pa jo bodo zaključili s 24-urno molitvijo in postom ter
s slovesno mašo za domovino v ljubljanski stolnici. V ta namen so pripravili tudi posebno knjižico z molitvami za vsak dan.
Vesel sem takšnih in podobnih pobud za molitev in post v dobro naše domovine. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je pri nas veliko molitvenih skupin in da ljudje
veliko molijo za domovino. To me navdaja z radostjo in tolažbo, da nas Bog tudi zaradi molitve toliko ljudi ne bo pustil samih v naših stiskah in preizkušnjah. Vesel
sem tudi zato, ker je molitev vedno znamenje žive in močne vere. Papež Frančišek je v svoji encikliki Luč vere zapisal, da luč vere vernim »ne dopusti, da bi pozabili na
trpljenje sveta … Vera ni luč, ki prežene vsako našo temo, ampak je svetilka, ki vodi naše korake ponoči, in to zadostuje za pot …« Misel konča z znamenitimi besedami:
»Ne pustimo si ukrasti upanja« (LV št. 57). To želim tudi sam. V encikliki Veselje evangelija pa je papež Frančišek zapisal: »Sanjam o ‘misijonarski
izbiri’, to je misijonskem zagonu, ki je zmožen preoblikovati vse« (VE št. 27). Ljudje, ki molijo za druge in za svojo domovino, so »Cerkev z odprtimi vrati«, so »Očetova
hiša, v kateri je prostor za vsakega z njegovim težavnim življenjem« (VE št. 47).  Geslo letošnje molitvene pobude je Edinost, sreča, sprava. Besedila in molitve, ki so
v brošuri, vabijo k odpuščanju in zadoščevanju, da bi se Slovenci spravili med seboj in z bližnjimi, znotraj naroda in med narodi, da bi se kristjani zedinili med seboj.
Da bi kot posamezniki, kot narod, kot Cerkev in kot civilizacija znali rasti iz svojih korenin in sobivali z drugimi ljudmi, kulturami in različnimi nazori. Da bi drug
drugega bogatili in skupaj iskali pot do sreče in veselja. Da bi začeli pri sebi in si prizadevali za osebno spreobrnjenje in s tem postali tudi bolj občutljivi za druge in
za dogodke okoli nas. Želim, da bi vsi s hvaležnostjo gledali na 25 let naše države in skupaj gradili njeno in našo srečno prihodnost!
Naj nam pomaga Bog in naša nebeška mati Marija! 


V Novem mestu, 9. maja 2016
Škof Andrej Glavan,

 

II. Molitev in post za domovino ob
25 – letnici slovenske države pod geslom
»EDINOST, SREČA, SPRAVA«


III. Gradivo za devetdnevnico pred dnevom državnosti v času od 16. in 24. junijem 2016.
1. dan: Luč na poti – četrtek, 16. junij 2016
2. dan: Občutljivi za druge in odprti za različnosti – petek, 17. junij 2016
3. dan: Sprava z našimi brati – sobota, 18. junij 2016
4. dan: Sprava s stvarstvom, narodi in kulturami – nedelja, 19. junij 2016
5. dan: Edinost, skupni temelj povezave – ponedeljek, 20. junij 2016
6. dan: Krščanske skupnosti v službi edinosti – torek, 21. junij 2016
7. dan: Prošnja za odpuščanje – sreda, 22. junij 2016
8. dan: Sreča je v srečanju – četrtek, 23. junij 2016
9. dan: Prinašajmo nebesa tistim, ki živijo v peklu - petek, 24. junij 2016 

 


1. dan – četrtek 16. junij 2016: 

Luč na poti

 

Uvod:

Bog nas je postavil v ta prostor in čas, v naše družine, srkali smo modrost prednikov, v zibelko nam je bila podarjena domača slovenska beseda, bili smo obdarjeni z duhovnim zakladom našega naroda. Prejeli smo svetlobe in sence slovenskih korenin: odprtost, čut za bližnjega in pomoč, pa tudi raznovrstne oblike nevoščljivosti, razdeljosti in zamer.

Zgodovinska izkušnja v domovini je bila skupna in obenem različna. Predniki so namreč živeli pod različnimi tujimi državami in črpali duha njihovih kultur: Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Delavna in pogosto vase zazrta duša je ostala zvesta svojim narodnim in duhovnim koreninam ter jih prenašala v nove rodove, s tem pa tudi rane, zlasti težko sprejemanje drugačnosti in ideološko delitev, ki je zaznamovala več kot eno stoletje in jo danes spretno izkoriščajo v politiki, ekonomiji ter drugod. Tranzicija še traja in je marsikdaj moreča, ker ji ni videti konca. Toda prišlo bo do preobrata, ko bodo postavljeni drugačni temelji za naše sobivanje. Pri tem se bo spremenilo še kaj drugega, kot se to dogaja v državah zahodne Evrope.

            Kristjani verujemo, da je naše osebno in skupno življenjev Božjih rokah. Prejemamo veliko milosti in blagoslova, da se moremo polno uresničiti v danih okoliščinah in uporabiti bogastvo prejšnjih rodov. Povabljeni smo k spremenjenju sebe in družbe na temelju ljubezni in upanja. Jezus je prinesel na svet luč. Iz vsake teme je mogoče videti Njegovo svetlobo, ki rešuje. Še več, kdor vanj veruje, prinaša to luč drugim in razsvetljuje okolje. Naš 'temni moderni vek' potrebuje svetlobe, upanja in življenja. Majhni plameni luči bodo pomagali izgubljenim sinovom in hčeram, da se bodo srečali s seboj in se vrnili domov. Tu bodo našli  sprejetost in varnost, zapet se bodo posvetili svojemu delu in poklicanosti. Ljubezen je potrpežljiva in dejavno čaka vsakega, da se odpre  v nov odnos življenja in podarjanja. Tudi če kdo nasprotuje daru, še vedno ljubi in mu je naklonjena. To je Jezusov pogled na ljudi. Njegovo usmiljenje je zmagovito. Luč sveti v temi, zato ji moramo odpreti svojo dušo in dušo našega ljudstva.

 

 

Prošnje:

·         Jezus, ti si luč našega življenja. Želimo si tvoje svetlobe in te prosimo, da prisluhneš našim prošnjam.

 

·         Blagoslavljaj naše krščanske skupnosti, da bodo postale svetilnik upanja in življenja v družbi.

·         Prosimo te za državne voditelje, da bi gradili in urejali skupno življenje na stvarnih obljubah in možnostih.

·         Opogumi ljudi, ki delajo v medijih obveščanja, da bodo posredovali več dobrih in spodbudnih novic.

·         Prosimo te za nas in naše bližnje, da bi v pogovorih budili upanje in iskali rešitve v težavah.

·         Pomagaj nam sprejemati izkušnje in zgled starejših ljudi, ki so polno uresničili svoje življenje.

 

Jezus, luč tvoje ljubezni nikoli ne zaide, ker si od smrti vstal v novo življenje. Hodi po naših poteh in razsvetljuj življenje, ker živiš in nas ljubiš vekomaj.

 


 

2. dan – petek 17. junij 2016: 

Občutljivi za druge in odprti za različnosti

 

Uvod:

Ljudje smo veseli, ko nas imajo drugi radi in so pozorni na naše darove in kreposti. Njihova prisotnost nas spodbuja k odprtosti in izmenjavo darov. Nasprotje tega je greh, ki deli in ruši. Bolezen nastopi v telesu, ko se nekaj pokvari in je porušeno ravnovesje. Ko se ljudje skregajo, prekinejo medsebojne stike in začnejo živeti oddaljeno ali celo sovražno. Še bolj pogosto zavzamejo držo ravnodušnosti, ostanejo sami, brez stikov, kot da drugih ni. 

            V središču teh drž sta sebičnost in brezbrižnost. Sebičnost postavlja v ospredje jaz ljudi, vse mora biti po njihovo in v njihovi službi: imetje, oblast, užitki. Sebičnost se razbohoti tudi v skupinah in narodih, ki se postavljajo nad druge in jih izkoriščijo. Ob sebičnosti raste brezbrižnost, zaprtost pred ljudmi in njihovimi stiskami. Papež Frančišek pogosto govori o brezbrižnosti med ljudmi in narodi. Kljub tolikim zunanjim povezavam  se širi puščava brezbrižnosti. Ta nas lahko hitro zajame, da ne vidimo ljudi v težavah, da se nas ne dotakne trpljenje beguncev, osamljenih, bolnikov. Mnogi se umaknejo, obrnejo pogled stran in nočejo o tem razmišljati. Iz brezbrižnosti se rodi trdosčnost, ko dopustimo, da drugi trpijo, samo da imamo mi svoj mir.

Toda življenje želi, da smo drug ob drugem in povezujemo naše poti. Pomembno je, da druge spoštujemo in jih sprejemamo kot nam enake v dostojanstvu, da so dar za naše življenje. Toda dogaja se, da jih odvrnemo, ker so druge kulture, barve, vere. V nekaterih krogih sicer zelo poudarjajo sprejemanje drugačnosti, toda isti ljudje zavračajo otroke, ki se niso spočeli v načrtovanem času, in se izogibajo bolnikov, ker bi morali skrbeti zanje.

Življenje je večje od nasprotij in drugačnosti, saj je drugačnost prostor za darovanje in ljubezen. Hudi duh deluje po delitvi in poudarjanju nasprotji, Sveti Duh pa odkriva povezave. Lahko bi govorili o velikonočni možnosti sobivanja in življenja, ki se rojeva po Kristusovi žrtvi na križu. Ljubezen, ki je šla skozi smrt, povezuje, odpušča in sprejema. Sklanja se v bolečine in stiske drugih ter jih zdravi. V Jezusovi prisotnosti se negativne okoliščine spremenijo v dar, iz nasprotnikov se rodijo prijatelji. Razvije se dialog, ki vodi k iskanju skupne resnice.

 

Prošnje

·         Jezus, podaril si nam svoje življenje, da bi živeli kot novi ljudje v odprtih medsebojnih odnosih. Prisluhni našim prošnjam.

 

·         Prosimo te za Cerkev, da bi znala prisluhniti ljudem današnjega časa in jih vodila k tvoji resnici.

·         Navdihuj politike in odgovorne v družbi, da ne bi razpihovali nasprotij ampak gradili mostove med kulturami, idejnimi razlikami in civilizacijami.

·         Daj, da bomo v medsebojnih odnosih bolj občutljivi za rane in težave ljudi, ki so žalostni in trplijo.

·         Pomagaj naših mladim, da bodo iskali rešitve za težka vprašanja današnjega časa in ne bodo zapadli v brezbrižnost.

·         Spodbudi ljudi dobre volje, da bomo z vso odgovornostjo iskali to, kar nas povezuje in je temelj za dialog na vseh ravneh.

 

Jezus, ti si kot dobri pastir ljubil in povezoval razkropljene ovce, daj da te bomo posnemali v naših odnosih in skupnostih, da boš z nami živel v občestvu z Očetom in Svetim Duhom.

 


3. dan – sobota 18. junij 2016: 

Sprava z našimi brati

 

Uvod:

V življenju smo skupaj na poti in poklicani k vzpostavljanju povezave ter edinosti. Toda v medsebojnih odnosih prihaja do razprtij, grehov in ločitev. Zato je potrebna sprava in obuditev odnosov. Sprava je velika milost, Božji dar, pa tudi velik napor, zato se je mnogi izogibajo. Vendar želja po spravi je globoko zasidrana v naši notranjosti, da brez nje ne moremo živeti. Seveda je tudi veliko namigov in skušnjav, ki vodijo stran od nje. Greh nas oddalji od ljudi, sprava pa nas zopet približa, da stopimo na pot, si odpustimo in začnemo z novim, naklonjenim odnosom.

Sveti Pavel pravi, da ko smo bili še sovražniki Boga, nas je on v Kristusu spravil s seboj. (Rim 5,10). Ni se Bog spremenil, ampak smo se mi spremenili v Kristusu in sedaj smo poklicani, da to spravo širimo med ljudmi in v stvarstvo. Sprava, ki se je začela pri krstu, se nadaljuje in krepi v skupnosti Cerkve. Spravljeni ljudje živijo novo, odprto življenje, ne nasedajo nasilju in posedovanju, v ospredje postavljajo Kristusov dar življenja, preveva jih globok mir ter veselje.

Gospod nas neprestano vabi, da bi vse v nas preželi z Duhom njegove sprave, brez katerega ni mogoče napredovati na poti z Njim. Zato moramo znova in znova zajemati pri studencu odpuščanja in sprave, ki živi v njegovi Cerkvi. Sprava ni zgolj neka zunanja dobrohotnost, ki vzpostavi mir in je vse pozabljeno. Prav tako ni diplomacija ali politika, ampak osvoboditev za resnico. Delitve so sad greha in vodijo v razbitost ter mnogovrstnost,  resnica pa je globlja in povezuje. Cerkev, ki je njena varuhinja, mora postati zakrament sprave in življenja. Naše duhovno življenje je sprava v resnici, da ob vesti in Božji besedi razločujemo med dobrim in slabim ter gradimo skupnost odpuščanja.

Pri tem se moremo podpirati z bratskim opominjanjem, ki je vse drugo od opravljanja in obsojanja. Kot bratje in sestre moremo rasti v medsebojnih odnosih, se spoštovati, bogatiti in iskati resnico. Tako postane opominjanje služba ljubezni do tistega, ki je v nevarnosti ali je naredil krivico. Tudi sami smo grešniki. Sprava je tako ustvarjalna in prinaša upanje v naše odnose in sobivanja. Vedno je mogoče iti naprej in narediti nov korak k bližnjim in k Bogu.

 

Prošnje

·         Gospod Jezus, na svet si prišel, da bi vzpostavil spravo med Bogom in padlim človeštvom. Odprl si pot v življenje, zato prisluhni našim prošnjam.

 

·         Prosimo te za Cerkev, da bi živela kot živo in dejavno znamenje sprave ter odpuščanja med posamezniki in v družbi.

·         Razsvetli državne voditelje in tiste, ki oblikujejo javno mnenje, da bi spoznali veličino sprave in si prizadevali zanjo.

·         Vlij nam moči za iskrenost in vztrajnost, da bi se vsak dan spravili z Očetom in svojimi brati.

·         Pomiri rane preteklosti, da bi se sprte strani naroda spravile med seboj in si odpustile.

·         Poživljaj raziskovalce, da bodo odkrivali zgodovinsko resnico, nam pa daj Svetega Duha, da jo bomo pogumno sprejeli.

·         Podeli večno blaženost tistim možem in ženam, ki so si prizadevali za mir in spravo na lokalni in narodni ravni.

 

Jezus, sprejmi te prošnje za spravo in odpuščanje, blagoslavljaj vse, ki si zanjo iskreno prizadevajo in nam pomagaj, da bi vedno bolj postali skupnost z Očetom in Svetim Duhom.

 


4. dan – nedelja, 19. junij 2016:

Sprava s stvarstvom, narodi in kulturami

 

Uvod:

Sprava je globok in temeljit proces, ki se od Boga in posameznikov širi med narode, kulture in v vse stvarstvo. Gospod nas kliče, da bi bili služabniki in orodje sprave za svet.  Zgodovina govori o številnih konfliktih med narodi in državami. Nekateri so znali prerasti vojne in rešili konflikte po mirni poti, drugod sta se nasilje in sovraštvo še povečala.  Prejšnje stoletje je rodilo dve svetovni vojni in hude mednarodne spore, v tem stoletju pa se odpirajo novi, ki so povezani z različnostjo ver in kultur, čeprav je v njihovem temelju ekonomska in politična korist. Kljub temu še vedno ostaja želja po sodelovanju, odpravljanju sporov in odpuščanju. Tudi kulture in religije se morejo med seboj bogatiti in sodelovati pri gradnji ljudem naklonjenega sveta. Ljudje potujejo v druge dežele, spoznavajo njihove kulture in s tem bogatijo utrip svojih krajev.

Pomembno je, da Cerkev uresničuje svoje poslanstvo sprave med narodi in kulturami, da je oznanjevalka miru, sloge ter odpuščanja. Ne sme se pustiti zapeljati v zahteve določenih ideologij in ne iskati svojih sebičnih koristih ter privilegijev.  Bolj ko Cerkev živi v službi sprave in odpuščanja, bolj povezovalno deluje v družbi. Zato je pomembna njena vloga pri oblikovanju in spreminjanju družbe ter stvarstva.

Bog je zaupal ljudem zemljo, da bi jo obdelovali in ohranjali (1 Mz 2,15). Stvarstvo je neskončno svetišče in človek je njegov duhovnik, ki vodi vse k skladnosti in redu. Vendar tudi podjetja, skupnosti in velike korporacije izkoriščajo stvarstvo za svoj dobiček in so nasilne do njega. Onesnažujejo ga z odpadki, včasih tudi nevarnimi. Papež Frančišek je zapisal, da v teh razmerah sestra zemlja ječi, njeno ječanje se pridružuje  ječanju zapuščenih po svetu in njihova tožba zahteva od nas drugačno ravnanje. Zato smo povabljeni, da postanemo orodje sprave z zemljo in stvarstvom, da bo svet postal takšen, kot si ga je Bog zamislil. Pozoren in spravljen odnos do ljudi, bo gradil tudi večjo občutljivost do narave. S tem se bo večalo vesoljno bratstvo in povezava med narodi in kulturami. Ne moremo biti bitja ljubezni, če pri tem izključimo svet in vesolje. Sprava s stvarstvom, narodi in kulturami je posebno poslanstvo kristjanov v današnjem času.

 

Prošnje

·         Gospod Jezus, ti si Beseda, po kateri je vse ustvarjeno. Prisluhni našim prošnjam, ko te prosimo za spravo med narodi, kulturami in z naravo.

 

·         Postavil si nas v ta čas in nam podaril to okolje, daj nam moči, da bomo odprti za dialog z ljudmi različnih kultur in prepričanj.  

·         Prosimo te za vse, ki so v družbi odgovorni za varovanje narave, da bi svoje delo vestno opravljali in opozorili vse, ki onesnažujejo okolje. 

·         Prosimo te, vlij nam Duha svobode in pozornosti, da bomo spoštovali druge kulture sveta in se z njimi bogatili.

·         Prosimo te za dar sprave med narodi in državami, da bi iskali, kar nas povezuje in pozdravili zgodovinske rane, ki še vedno skelijo.

·         Naj tvoja Cerkev postane zakrament sprave v svetu, da bo pomirila konflikte in ohranila dialog med narodi.

 

Jezus, hvala ti, ker si prisluhnil našim prošnjam, pomagaj nam delovati v službi sprave, ki si jo vzpostavil s svojo smrtjo na križu in nam jo deliš v Svetem Duhu zdaj in vekomaj.

 

 

 

 

 

 

 

 

5. dan – ponedeljek, 20. junij 2016: 

Edinost, skupni temelj povezave

 

Uvod:

            Vse v življenju kliče po odnosih, le v povezavi z drugimi moramo razviti svoje talente, čutiti podporo in zavarovanost. Dokler se ne odpremo, ostajamo sami, zaprti in žalostni. V odnosih pa se bogatimo in podarjamo. Najmočnejše vezi in edinost se vzpostavljajo v družinah, ki so naravno okolje za celovito rast vsakega človeka. Če je močan in trden temelj, potem je mogoče graditi tudi druge odnose in skupnosti.

Temelj povezave in edinosti moremo najti že v nas samih, ker smo ustvarjeni po podobi Božje Trojice, torej v odnosu ljubezni. V duhovnem življenju razvijamo ta dar, da smo osebe v odnosu z ljudmi in z Bogom. Bog je postal človek, da bi se spustil v globine naših nepovezanosti. V Jezusu Kristusu nam prihaja naproti in nas osvobaja od vseh sebičnih zaprtosti in neodločnega čakanja. V njem sta se povezala Božja in človeška narava ter se svobodno odprla v povezovanje človeštva. Jezus je kot nosilni tram, ki drži vse odnose. V njegovi veliki noči je začetek edinosti, ki povezuje ljudi v edinosti poklicanosti in življenja. Brez njega ni skupne točke, ki bi vse povezovala. Cerkev nadaljuje postavljanje te povezave v vsakem človeku in skupnosti. Zato se moramo otresti sebičnosti in sprejeti pot osebne rasti v Božji in človeški ljubezni. Kristus je živeča edinost, ki povezuje različne svobode in poglede. V njegovem Duhu moremo gledati na ljudi kot na brate ter odkriti v njih drugi steber, v katerem je vse povezano.

Ločitev je zmota, ker ne odgovarja stvarnosti. Nismo ustvarjeni za enostranskost in solidarnje, tudi ne za užaljene odmike. Hudobni duh deluje tako, da ruši edinost, poveličuje pa delitve in posameznost. Pri tem mu pomaga potrošniška miselnost, ki napihuje sebične užitke in zadovoljitve, tudi na račun trdnih odnosov in sprave. Zato je Jezus pred smrtjo tako goreče molil za edinost njegovih učencev in vsega človeštva. (Jn 17,1) Kjer je njegov Duh, tam so odnosi trdni in spravljeni, tudi velike težave in nasprotja se morejo povezati in pomiriti.

Edinost je velika skrb in želja današnjega človeštva. Po drugi strani pa je še vedno velika neznanka v naši domovini, kjer hudobni duh z velikim uspehom kaže na delitve in hudobijo ideoloških nasprotnikov. Zato edinost ni nekaj sentimentalnega, ampak tista moč, ki prihaja iz bistva in je odločilna za razvoj skupnega dobrega. Težko je presekati brezbižnost in krivice, vendar se moramo v veri okleniti Kristusove žrtve in živeti njegov službo sprave. Čeprav ta dejanja ne najdejo vedno opravičila v človeški logiki, so resnična in blagoslovljena, ker delajo za ljudi in ustvarjajo skupnost, v katero smo poklicani.

 

Prošnje

·         Gospod Jezus, pri zadnji večerji si se obrnil k Očetu in ga prosil za edinost med svojimi učenci. Prisluhni tudi našim željam, ko te prosimo.

 

·         Jezus, poživljaj svojo Cerkev, da se bo trudila za edinost in povezovanje, da jo bodo v tej vlogi prepoznali ljudje današnjega časa.

·         Navdihuj voditelje ljudstva in ustvarjalce javnega mnenja, da bodo iskali in poudarjali tisto, kar nas povezuje.

·         Podpiraj može in žene, ki se trudijo za edinost med družinami in skupnostmi po naših krajih in mestih.

·         Zbližaj krščanske skupnosti, da bodo spoznale, da si ti temelj resnične edinost in bodo pričevalci za tvojo ljubezen, ki povezuje.

·         Naj se v našem ljudstvu prebudijo preroki edinosti in odpuščanja, ki bodo iskali skupne vrednote in odpravljali delitve.

·         Podeli večni mir bratom, ki so si prizadevali za mirno sožitje in sodelovanje v naših skupnostih in v državi.

 

Jezus, na svet si prišel, da bi odpravil različna nasilja in lažne povezave. Pokazal si nam pot pristne edinosti in odpuščanja. Spremljaj nas pri tem poslanstvu in nas podpiraj zdaj in vekomaj.


6. dan – torek, 21. junij 2016: 

Krščanske skupnosti v službi edinosti

 

Uvod:

Jezus Kristus je prišel na svet, da bi spravil človeštvo z Bogom in med seboj. Sam je želel občutiti človeško krhkost, nemoč in greh ter jo vključiti v brezmejno Božjo ljubezen. Zato je tudi poslanstvo Cerkve v povezovanju sveta in ljudi. Cerkev je poklicana k edinosti in spravi, vse drugo je odmik od njenega poslanstva, izdaja in polom. Kristjani smo policani k povezovanju in pomoči tudi za ceno naporov in žrtve. Vedno bolj povezane in zedinjene krščanske skupnosti so zgled in motor širšega povezovanja v družbi in domovini. Dialog med krščanskimi skupnostmi je vedno bolj očiten in dejaven. To smo pokazali pri obrambi človeškega življenja in promoviranju dostojanstva.  Tudi pri molitvi in postu za domovimo se vsako leto zberejo predstavniki katoličanov, pravoslavnih, evangeličanov, pridružijo se nam tudi muslimani. Skupaj se pogovarjamo o velikih obvezah in vrednotah, ki zahtevajo skupno življenje v naši domovini.

Rimski škof Frančišek in moskovski patriarh Kiril sta se srečala na Kubi in posredovala svetu novo spodbudo za edinost med kristjani in med vsemi ljudmi dobre volje. Poudarila sta, da želita združiti moči in prizadevanja za preseganje zgodovinskih razhajanj ter skupaj odgovoriti na izzive sedanjega sveta.  Še posebej sta dvignila glas za pomoč preganjanim kristjanom in zaustavitev vojn, ki divjajo na Bližnjem Vzhodu in v Afriki.  Prav tako sta prosila mednarodno skupnost, da združi vse napore za prenehanje terorizma. Povabila sta k medverskemu dialogu, saj razlike v verovanju ne bi smele preprečiti mirnega in skladnega sobivanja. Nobenega slabega dejanja ni mogoče storiti v imenu Boga, ki ni Bog nereda in sovraštva, ampak Bog miru. (1 Kor 14,33)

Truditi se moramo za versko svobodo in odpravljati omejevanje pravic vernih, ki se lahko prelevi v diskriminacijo in vir nemirov. Kristjani tudi ne smemo biti ravnodušni do migrantov in beguncev, pomagati jim moramo v njihovih stiskah, prav tako pa se zavzeti za vse, ki trpijo in so brez zavetja. Posebno pozornost potrebujejo naše družine in zdravo odraščanje otrok. Cerkve in velike religije bi se morale združiti v skrbi za zdravo življenje in trdne družine. Uporabiti bi morali vse moči in sposobnosti, da bi uresničili načrt Stvarnika z nami in z njegovim stvarstvom. Edinost in sodelovanje med Cerkvami ter religijami povezuje svet in ga dela bolj človeškega in odprtega za življenje. 

 

Prošnje

·         Gospod Jezus, ob svojem odhodu, si podaril svetu dar svoje velikonočne žrtve, ki deluje po Cerkvi in povezuje ljudi različnih narodov ter kultur. Toda v tokovih zgodovine ti nismo bili vedno zvesti, šli smo po svojih poteh in ti celo nasprotovali. Sedaj se vračamo k tebi in te prosimo, da blagosloviš naša skupna prizadevanja.

 

·         Jezus, prosimo te za papeža Frančiška in voditelje krščanskih Cerkva, da bi delovali v vedno večji edinosti.

·         Prosimo te za državnike, učitelje in mislece, da bi začutili moč in pomen tvoje ljubezni pri ustvarjanju boljšega sveta.

·         Naj bodo naše skupnosti zedinjene v tvojem Svetem Duhu in pričujejo, da smo sinovi in hčere istega nebeškega Očeta.

·         Daj našim otrokom in mladim milost, da bi doživeli, da so ljubljeni v svojih družinah in domačem okolju Cerkve.  

·         Naj cerkvene skupnosti gradijo edinost med našimi ljudmi, da bi dajali prednost temu, kar je skupno in nas povezuje.

·         Daj, da si bomo kristjani povsod prizadevali za edinost, odpuščanje in spravo.

 

Gospod Jezus, ko rastejo nasprotja v svetu, nas ti vabiš k edinosti na nas povezuješ. Pomagaj nam, da bomo skupaj reševali zahtevna vprašanja sodobnega časa in budili upanje, ker nas ljubiš in kraljuješ v Očetu in Svetem Duhu.

 


7. dan – sreda, 22. junij 2016: 

Prošnja za odpuščanje 

 

Uvod:

V medsebojnih odnosih se dopolnjujemo, bogatimo in gradimo svoje osebnosti. Včasih pa postajajo ti odnosi težki, obremenjujoči, ker ne iščemo skupnih rešitev in poti. Ovira nas zlo in brezbrižnost naših bližnjih, ki nas nočejo razuemeti. Ko smo ranjeni in si ne moremo sami pomagati, se lahko odpremo Božji ljubezni, ki nam prihaja naproti s svojo bližino in odpuščanjem. Nobena stvar ni tako zdravilna kot odpuščanje, ki je ogledalo naše vere in krščanskega življenja. V njem ponovno najdemo domač, sinovski odnos z Bogom in bratsko skupnost z ljudmi. Nekdaj mrtvi odnosi zaživijo in življenje se začne z novim zamahom.

Evangelist Luka pravi, da je bil izgubljeni sin izven sebe in naredil veliko hudega. Potem je šel vase in začel razmišljati o očetu. Danes so mnogi ljudje izven sebe in ne želijo razmišljati o Bogu. Zato pozabljajo, kdo so in se zapirajo v svojo žalost ter jezo. Nekateri se oprijemajo zmotnega mišljenja, da je dovolj govoriti o odpuščanju, ne pa odpustiti. Saj se vse pozabi in čas zaceli rane. Toda odpustiti ne pomeni pozabiti, kajti pozabljena rana se odpre in z njo stara bolečina. Odpuščanje tudi ni prisiljeno dejanje, ampak mora nastati iz svobodne odločitve in brez pogojev. Tako odpuščanje je nov začetek. Marsikdaj je zelo naporno, ker mora iti skozi križ, da umremo svoji sebičnosti ter povračilu in se odpremo daru drugega. V odpuščanju odkrivamo dar življenja, ki smo ga zavrnili in se je ponovno vrnil ter obudil nov odnos. V tem smislu je odpuščanje čudež, ki nas vedno znova dela ljudi in odpira v skupnost.

Morda se kdaj z apostolom Petrom sprašujemo, kolikokrat moramo odpustiti, toda Jezus je odločen, da je treba odpustiti vedno, znova in znova, tudi če nam drugi nočejo odpusititi ali sprejeti našega daru odpuščanja. Usmiljena in potrpežljiva ljubezen potuje od človeka do človeka in gradi nove vezi skupnosti, iz zamer in smrti se rojeva življenje in veselje. Edina meja smo torej ljudje, če nismo pripravljeni odpustiti. V očenašu prosimo, naj nam Bog odpusti grehe, ker tudi mi odpuščamo drugim.

 

Prošnje

·         Gospod Jezus, odpuščanje je velik dar tvojega usmiljenja. Prisluhni našim prošnjam, da bi bili odprti za odpuščanje.

 

·         Jezus, spodbudi svojo Cerkev, da bo znamenje usmiljenja in odpuščanja za vsakega človeka.

·         Prosimo te za voditelje slovenske družbe, da bi se odprli k iskrenemu odpuščanju in se spravili s svojimi političnimi nasprotniki.

·         Razsvetli naše misli, da bomo videl vrednoto spravljenega življenja in si med seboj odpustili.

·         Podari Svetega Duha tistim, ki si ne upajo odpustiti in še kuhajo stare zamere.

·         Prosimo te za vse, ki nimajo pogama, da bi pristopili k sveti spovedi in se osvobodili stare krivde.

 

Gospod Jezus, ti si pred smrtjo odpustil svojim morilcem. Tudi nas vabiš, da te posnemamo in ti sledimo, ker nas ljubiš in si znami zdaj in vekomaj.

 


8. dan – četrtek, 23. junij 2016: 

Sreča je v srečanju 

 

Uvod:

Sreča je pomiritev in uresničenje naših najglobljih hrepenenj ter želja. To je občutek ljubezni, v kateri čutimo sebe, Boga in ljudi okrog nas. Sreča se rodi, ko se podarimo in se nam ljudje podarijo, ko smo to, kar smo in nas tudi drugi tako sprejemajo. Življenje je dolgočasno, če se vrtimo le okrog sebe in nimamo moči za izhod. Zato se moramo ustaviti, se sprejeti in se odpreti v darovanje.

Drugi vidik sreče je v preseganju. Če smo sprejeti in obdarjeni, nas ta ljubezen vodi čez vsakdanjo krhkost in minljivost, da nas ni strah stopiti v igro darovanja. Tudi to, po čemer hrepenimo, je že v nas. V globinah svojega bitja si želimo mir, ljubezen, domačnost. Ko se odpremu temu, smo resnično doma.

Sreče zato ni mogoče kupiti ali se je izposoditi, ni jo mogoče dobiti z zunanjimi uspehi ali na silo. Njen sijaj prihaja iz notranjega veselja, da smo pri sebi in v darovanju. Ko se odpremo tej poklicanosti, nam ni treba več hiteti in se potrjevati z mnogimi stvarmi. V notranji kamrici slišimo Božji glas in moremo prisluhniti njegovemu načrtu z ljubeznijo ter svobodnim pristankom. Sreča je v srečanju z Bogom in ljudmi, ki nas podpirajo in bogatijo.

Ko smo skladni v sebi in zvesti temeljnim odnosom, se razpoloženje sreče širi na naše dejavnosti in k ljudem, ki jih srečujemo. V tem duhu jih sprejemamo, jim odpuščamo in stopamo v nove odnose. Vedno je temelj sreče v nas samih, da se znamo sprejeti v vsem, kar smo, tudi našo preteklost, družino, prijatelje, odkolje, v katerega smo postavljeni, zdravje in bolezen. Če smo v sebi skladni in izpolnjeni, se življenje napolni s smislom in svetlobo. Vse postane lažje, tudi težave premostimo na lažji način, v valu sreče stopamo k ljudem, ki so nam bili oddaljeni ali smo imeli z njimi težke odnose.

Kljub temu ostaja sreča velika skrivnost, zato nam vedno znova beži in jo vedno znova iščemo. Gospodova bližina krepi njeno trdnost. V njeni luči zasveti tudi narava in ljudje, ki nam prihajajo naproti. Vsi smo na poti k večni sreči v nebesih.

 

Prošnje

·         Gospod Jezus, podarjaš nam svetlobo izpolnjenega življenja in želiš, da bi bili srečni. Zato prisluhni našim prošnjam, ko te prosimo za ta dar.

 

·         Jezus, prosimo te za naše cerkvene skupnosti, da bi mogli v njih srečati ljudi, ki nam bodo podarili dar sreče in resničnega veselja.

·         Razsvetli umetnike, mislece in novinarje, da bodo v družbo posredovali sporočilo upanja in veselja.

·         Prežemi črnogledost iz oči naših mladih, da bodo z upanjem gledali na svoje življenje in gradili odnose v družbi.

·         Pomagaj tistim, ki se ne znajo sprejeti, da bi začutili, da so vredni in ljubljeni v tvojih rokah.

·         Naj bo več veselja in sreče v naših medsebojnih odnosih, obdari nas s tvojim pogledom na življenje.

 

Gospod Jezus, ti si živel polno in veselo življenje, ki ga ni mogla streti niti preizkušnja križa. Daj nam dar svoje ljubezni, da bomo s tabo hodili zdaj in vekomaj.

 


9. dan – petek, 24. junij 2016: 

Prinašajmo nebesa tistim, ki živijo v peklu

 

Uvod:

Posebno poslanstvo kristjanov je prinašati bližino in ljubezen tistim, ki živijo v težkih življenjskih razmerah. Veliko naših sodobnikov in celo del javnega mnenja se je ujelo v vezeh nemoči in brezizhodnosti. Bežijo v noč, v drogo, pa tudi v delo, potovanja, šport in podobne dejavnosti ali preprosto životarijo ob strani družbe. Njihovo življenje je prepleteno z žalostjo in niso srečni. Trpljenje naših sodobnikov ni toliko povezano z materialno revščino kot s pomanjkanjem ljubezni, sprejetosti, odpuščanja in podvrženosti vedno novim padcem v nemoč. Neredki tako že na zemlji živijo v pravem peklu. Zaprli so se, nimajo ciljev, vrednot, nihče se zanje ne zanima.

V njih pa se pogosto prebuja vprašanje, kako more Bog dopustiti ta pekel, zakaj je treba tako trpeti in živeti? Morda vidijo kakšen žarek rešitve ali ukradejo kakšen užitek in kratko zadovoljstvo, vendar se potem zopet pogreznejo v blato svoje nemoči. Umiranje jim je postalo že tako vsakdanje, da niti več ne kričijo, prekrila jih je neobčutljivost in občutek poraza. Skrivnost te bolečine nas presega, čeprav se dotika globoke življenjske resničnosti. Edini odgovor je izkušnja Jezusa Kristusa, ki je stopil v te smrti, jih pretrpel in odrešil. Hudobni duh nas hujska, da ne bi verjeli njegovemu daru, Boga predstavlja kot konkurenta, ki omejuje našo svobodo in nas tlači v nemoč. Toda Jezus prihaja tudi v najbolj temna podzemlja, kjer kraljujeta smrt in bolečina. V njegovi ljubezni je vse odprto in ozdravljeno, prinaša nam dar izhoda in novega življenja. Ljubezen je močnejša od smrti. Vstajenjska kultura zmaguje v skupnostih, ker živimo Jezusovo odrešenje in mu zaupamo, da nas more potegniti iz še tako globokega brezna greha in smrti. Sestra Elivira je ustanovila terapevtsko skupnost Cenaccolo, v kateri se zdravijo nekdanji odvisniki. V njihovih kapelah, kjer molijo in premišljujejo Božjo besedo, so slike vstalega Kristusa, ki vleče Adama in Evo iz groba. Mnogi fantje in dekleta so se po tej poti rešili suženjstva droge in greha. Tudi drugod stopajo ljudje na pot Jezusove osvoboditve in usmiljenja. Vsa naša družba način potrebuje takega ozdravljenja. Pekel na zemlji se tako odpira v izhod in rešitev, ki je predokus Jezusove in naše velikonočne zmage.

 

Prošnje

·         Gospod Jezus, stopil si v grob in v podzemlje, da bi nas privedel v polno življenje. Želimo si tvojega daru in se obračamo k tebi s skupnimi prošnjami.

 

·         Pomagaj voditeljem Cerkve, cerkvenim ustanovam in vernikom, da bi ustvarjali okolje odrešenja in novega upanja.  

·         Podpiraj socialne delavce in ustanove, da bi s spoštovanjem in srčnostjo lajšali bolečine zasvojenih, razočaranih in bolnih.

·         Dvigaj duha staršem in voditeljem, da bodo vzgajali nove rodove v odpovedi in svobodi, ki ne bo podlegla drogi in slepemu užitku.

·         Reši nas potrošniške miselnosti, naj si vsi prizadevamo za stvaren in odgovoren odnos do dobrin.

·         Daj, da bomo bolj občutljivi za bolečine in težave današnjih ljudi, jim pomagali in se za njih zanimali.

 

Gospod Jezus, potrebujemo tvoje rešilne roke. Stoj nam ob strani, da bomo gradili družbo upanja in življenja, ker živiš in nas ljubiš vekomaj.

 


Edinost, sreča, sprava

(molitvena ura)

P – prvi molivec

V – vsi

 

 

Molitev za edinost

 

P: Prosimo za našo edinost s troedinim Bogom.

V: Bog, ti si Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov; Bog angelov, Bog svetnikov, Bog naših prednikov in tudi naš Bog.

P: Bog ljubezni, nakloni nam milost, da bomo živeli v edinosti s Teboj in med seboj.

V: Da te bomo ljubili in ti služili.

P: Pomagaj nam, da bomo vedno imeli pred očmi Tvoje zapovedi in se bomo po njih ravnali.

V: Oče, v tvoje roke izročamo naš narod in našo domovino.

P: Pridi k nam tvoje kraljestvo, kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni.

V: Jezus Kristus, Sin Božji, Ti si se učlovečil, da bi živel skupaj z nami.

P: Večni duhovnik in kralj vesoljstva, Bog in človek, z nami si delil razmere bivanja v umrljivem telesu.

V: Na oltarju križa si se daroval kot brezmadežna in spravna žrtev ter uresničil skrivnost človeškega odrešenja.

P: Ponižal si se in si bil pokoren do smrti, smrti na križu.

V: Ob tvojem krstu se je iz nebes zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« (Mr 9, 7)

P: Dal si nam novo zapoved, naj ljubimo drug drugega, kot si nas ti ljubil.

V: Učlovečil si se, da bi zedinil človeški rod.

P: Zahvaljujemo se ti za dar svete maše, pri kateri s Teboj postajamo eno.

V: Ko zauživamo tvoje Telo in Kri, se naša telesa spreminjajo v Hrano, ki jo zauživamo, in postajamo eno s teboj.

P: Bog in človek, zagotavljaš nam, da si z nami vse dni do konca sveta.

V: Zahvaljujemo se ti, da nas poslušaš in se lahko s Teboj pogovarjamo.

P: Pridi Sveti Duh. Prenovi naš narod in našo domovino.

V: Sveti Duh, hvala za vse darove; za dar modrosti, dar umnosti, dar sveta, dar moči, dar vednosti, dar pobožnosti, dar strahu Božjega.

P: Hvala za neštete darove, ki nam jih daješ v izobilju.

 

P: Prosimo za našo povezanost z Marijo.

V: Bog, blagoslavljaš nas po posredovanju Božje Matere Marije.

P: Po Mariji nam prihaja vse dobro.

V: Po Mariji nas vodiš k Jezusu.

P: Marija, Ti si Vzvišena Kraljica.

V: Ti si nebeška Gospa.

P: Ti si dobra in blaga Mati.

V: Naši predniki so zgradili veliko cerkva, ki so posvečene Tebi.

P: Rod za rodom smo se zatekali na Marijine Božje poti in se zazirali v Tvoje podobe na Kureščku, Ptujski gori, Brezjah, Sveti Gori pri Solkanu, v Strunjanu in na Kredarici pod Triglavom ter tolikih drugih svetiščih, posvečenih Tebi.

V: Marija, razprostri svoj plašč nad nami in nas obvaruj življenjskih brodolomov.

P: Izprosi nam milosti, da se ne predamo skušnjavam in grešnemu življenju.

V: Ti si kači strla glavo, varuj nas pred zalezovanjem Hudobnega Lažnivca.

P: Varuj nas zablod in zmot, varuj nas nacionalizma, sebičnosti in zapiranja v svoj mali svet.

V: Daj da bomo spoštovali svoje korenine, izpopolnjevali svoj jezik in služili v dobrobit svojega naroda.

P: Naj tudi v prihodnosti po svojih močeh in talentih tvorno skrbimo za povezovanje med Vzhodom in Zahodom, med slovanskim, romanskim in germanskim svetom, ter za razvoj celotne človeške skupnosti, da bo v vse večji meri civilizacija ljubezni.

P: Naj spoštujemo tudi druge narode in kulture ter si skupaj z njimi prizadevamo za pravičnost, skupno dobro in edinost v spoštovanju različnosti.

V: Ohrani nas v medsebojni edinosti.

P: Posreduj pri Bogu, da se v našem narodu prebudijo veliki možje in žene; voditelji, ki nam bodo kazali pot svetosti.

V: Marija, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.

 

P: Prosimo za našo povezanost z angeli.

V: Sveti Božji angeli, vodite naše otroke in mladino po poti življenja!

P: Sveti nadangel Gabrijel, pomagaj mladim, da se bodo odločali za družino, ki temelji na zakonski skupnosti med moškim in žensko, ter bodo odprti za sprejemanje življenja.

V: Sveti nadangel Rafael, povezuj vse narode tega sveta in daj, da se bodo otroci luči na svetovni ravni vse bolj povezovali med seboj v prizadevanju za skupno dobro.

P: Sveti Mihael, mogočni nadangel, ki ustavljaš zlo, strni nas v boju proti kulturi smrti!

V: Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju, bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudobnega duha. Ukroti naj ga vsemogočni Bog; ponižno za to prosimo. Ti pa, vodnik nebeške vojske, z Božjo močjo pahni v pekel satana in druge hudobne duhove, ki blodijo po svetu v pogubo duš. Amen.

 

P: Prosimo za našo povezanost s svetniki.

P: Sv. Jožef, čisti ženin Device Marije. V: Prosi za nas.

P: Sv. Janez Krstnik. V: Prosi za nas.

P: Sv. Peter, trdna skala Cerkve. V: Prosi za nas.

P: Sv. Pavel, apostol mnogih narodov. V: Prosi za nas.

P: Sv. Jakob, ki si ponesel evangelij do konca sveta. V: Prosi za nas.

P: Sv. brata Ciril in Metod, podpornika edinosti med kristjani. V: Prosita za nas.

P: Sv. Hieronim, veliki cerkveni učitelj in prevajalec Svetega pisma. V: Prosi za nas.

P: Sv. Modest, apostol Karantanije. V: Prosi za nas.

P: Sv. Ema Krška, koroška svetnica, h kateri se zatekajo porodnice. V: Prosi za nas.

P: Sv. Lepold Mandić, velik delivec Božjega usmiljenja. V: Prosi za nas.

P: Sv. Maksimiljan Celjski. V: Prosi za nas.

P: Sv. Viktorin Ptujski, prvi latinski razlagalec Svetega pisma. V: Prosi za nas.

P: Sv. Maksim Emonski. V: Prosi za nas.

P: Sv. Elij, diakon - apostol Kopra in misijonar Istre. V: Prosi za nas.

P: Sv. Nazarij, prvi koprski škof. V: Prosi za nas.

P: Blaženi Anton Martin Slomšek. Prosi za nas.

P: Blaženi Alojzij Grozde. V: Prosi za nas.

P: Blažene Marija Krizina Bojanc, Marija Antonija Fabjan in druge Drinske mučenke.

V: Prosite za nas.

P: Vsi slovenski svetniki in svetnice. V: Prosite za nas.

 

P: Prosimo za našo povezanost z rajnimi.

V: Brez korenin se drevo posuši.

P: Brez spoštovanja svojih prednikov in poznavanja preteklosti narod izumre.

V: Gospod, prosimo te za naše prednike; daj jim vse milosti, ki jih potrebujejo za odrešenje in večno življenje pri Tebi.

P: Naj Te gledajo iz obličja v obličje.

V: Odpusti jim grehe, nam pa daj, da bomo za svoje rajne še bolj molili in zadoščevali.

P: Dragi rajni bratje in sestre, prosimo vas, da tudi vi molite za nas, dokler se vsi ne zberemo v hiši našega nebeškega Očeta, kjer je mnogo bivališč.

 

P: Prosimo za nerojene otroke.

V: Gospod, ti vsakega človeka kličeš po imenu.

P: Obudi v nas spoštovanje do nosečih žena in do vsakega še nerojenega človeškega življenja.
V: Občudujemo delo Tvojih rok, še posebej čudež porajanja človeškega življenja.

P: Naj velikodušno sprejemamo vsakega otroka, ki vstopa v življenje.

V: Vsak otrok naj bo zaželen in sprejet, četudi ni bil načrtovan.

P: Naj se zavedamo pomena družin in ustanov, ki sprejemajo otroke, katerih mame ne morejo vzrejati in vzgajati.

V: Ti rešuješ večne smrti tudi duše otrok, ki se niso rodili.

P: Odpusti vsem ženam, ki so se odločile za splav, in vsem, ki so pri tem sodelovali.

V: Nedolžni otroci, prosite za nas! 

 

P: Prosimo za edinost v naših družinah.

V: Jezus Kristus, Sin nazareške Družine, prosimo te za milost edinosti v naših družinah.

P: Bog, Ti si Stvarnik sveta, Ti si Stvarnik človeštva, Ti si stvarnik moškega in ženske.

V: Ustvaril si nas po svoji podobi in nas poklical, da smo deležni tvoje slave.

P: Obrni svoj ljubeči pogled na nas, ki živimo v času posvetnosti, potrošništva in vsakovrstnega nasilja.

V: Pomagaj nam prav živeti v času, ko se izpodkopavajo temelji zakonske skupnosti med moškim in žensko.

P: Sv. Jožef, varuh svete Družine, bodi zaščitnik naših družin!

V: Naj imajo očetje v družini tisto mesto, ki jim pripada, in naj jim žene pri njihovem poslanstvu pomagajo!

P: Naj se ženske veselijo svoje ženstvenosti!

V: Ozdravi rane žena, ki so bile zlorabljene ter zaradi tega sovražijo moške in družino.

P: Naj vsi skupaj vse globlje doumevamo lepoto spolnosti in zakonske skupnosti med moškim in žensko.

V: Nebeški Oče, poslušaj krik Cerkve. Ne dovoli, da bi bili Tvoji otroci zaslepljeni z lažmi in bi živeli v suženjstvu Satana.

P: Ne dovoli, da bi templji Svetega Duha postali templji nečistih duhov.

V: Gospod, podeli nam moč, da bomo zlo premagovali z dobroto, laž z resnico, nečistost s čistostjo!

P: Sveti Duh, vzemi nas v svojo posest. S svojo prisotnostjo obnovi v nas svobodo, nedolžnost in veselje.

V: Bog svobode, razdrobi verige hudobije in suženjstva.

P: Življenje ljubeči Gospod, prisluhni prošnjam sv. Petra, sv. Pavla, sv. Jakoba, sv. Jurija in drugih svetnikov, ki so po Tvoji milosti zmagali v boju z Zmajem.

V: Sovražnik človeka in Uničevalec človeškega rodu, priznaj svoj napuh in nevoščljivost!

Priznaj moč in dobroto nebeškega Očeta!

P: Priznaj, da je tvoje nasilje nemoč, obup in tvoje lastno pogubljenje.

V: Priznaj lepoto spolnosti in lepoto čistega srca. Amen.

 

 

P: Prosimo za edinost med papežem, škofi in duhovniki.

V: Gospod, razsvetljuj, spodbujaj, krepčaj, tolaži in razveseljuj pastirje Cerkve.
P: Varuj papeža, škofe, duhovnike in druge oznanjevalce evangelija pred zmotami.

V: Prosimo te za svetost duhovnikov.

P: Pošlji delavcev na svojo žetev.

V: Obvaruj nas klerikalizma in prebudi v nas zavest o tem, da smo vsi poklicani k svetosti.

P: Naj se vsi kristjani ljubimo med seboj.

V: Sveti Janez Vianney, posreduj pri Bogu za svetost naših duhovnikov.

 

P: Prosimo za državne voditelje.

V: Vsemogočni Bog, Vsevladar, daj nam voditeljev, ki bodo ljubili državljane, za katere so odgovorni, in služili domovini z velikodušnim srcem.

P: Gospod, obvaruj nas slepih vodnikov.

V: Daj, da se bomo v primeru nasprotja med državnimi zakoni in Tvojimi zapovedmi odločali zate.

V: Sv. Tomaž More, ki si ljubil svojo domovino, a si umrl zaradi zagovarjanja zakramenta sv. zakona, prosi za nas.

 

P: Prosimo te za edinost v slovenskem narodu in med vsemi državljani Slovenije.

V: Bog, zahvaljujemo se ti za vse milosti, ki smo jih Slovenci prejeli v zgodovini svojega naroda.

P: Zahvaljujemo se ti za milosti, ki smo jih državljani Slovenije prejeli v 25 letih naše samostojne države Slovenije.

V: Jezus, verujemo vate; verujemo, da si prisoten in boš z nami do konca sveta.

P: Oče, zgodi se tvoja volja.

V: Pridi Sveti Duh, napolni srca svojih vernih z ognjem tvoje ljubezni.

P: Bog, naj te večno slavimo.

V: Svet, svet, svet si Ti, Gospod, Bog nebeških čet!

P: Gospod, podeli nam svoje milosti po brezmadežnem Marijinem srcu.

V: Oče naš … Zdrava Marija … Slava …

 

Molitev za srečo

 

P: Gospod, vodi nas k resnični sreči, miru in blagostanju.

V: Ali sploh poznamo sami sebe? Gospod, daj nam spoznati, kdo smo v resnici.

V: Obvaruj nas vsega, kar škoduje našim telesom, našim dušam in našemu duhu.

P: Gospod, reši nas okov razvad in uči nas skrbeti za kreposti.

V: Naj drug drugega spodbujamo za to, kar je lepo, resnično, pravično in dobro.

 

P: Prosimo Gospoda za zdravje naših teles.

V: Gospod, pomagaj nam, da bomo imeli na razpolago dovolj čistega zraka, vode in zdrave hrane.

P: Spodbudi vse odgovorne, da bomo v Sloveniji pridelali dovolj zdrave hrane, ki bo dostopna vsem državljanom in obiskovalcem naše države.

V: Prosimo te za kmete, da bodo z veseljem in odgovornostjo obdelovali zemljo.

P: Prosimo te tudi za dovolj miru, tišine, sončne svetlobe.

V: Naj se vse bolj zavedamo, da je Božji dar tudi tema, in ne onesnažujemo nočnega neba s svetlobo.

P: Blagoslovi naše domove, naj bodo naša bivališča varna, zdrava in urejena.

V: Spodbujaj nas, da bomo svoje telo krepili z delom in zdravo rekreacijo.

P: Navdihni starše in učitelje, da bodo skrbeli za to, da se bodo otroci dovolj gibali in se naučili delati.

V: Gospod, obvaruj nas zasvojenosti, razvajenosti in mehkužnosti.

P: Spodbujaj nas, da se bomo imeli radi ter si bomo privoščili tudi dovolj časa za počitek in razvedrilo.

V: Gospod, daj da bomo premagovali alkoholizem in druge zasvojenosti.

P: Varuj nas požrešnosti in lenobe.

V: Naj si prizadevamo za red, čistočo in domačnost.

P: Podari nam razumevanje pravega vrstnega reda .

V: Sv. Hildegarda, prosi za nas.

 

P: Prosimo Gospoda za duševno zdravje, naj vodi ter ozdravlja naš razum in čustva.

V: Bog, prosimo te za zdravo pamet.

P. Prosimo te, da bi vse bolj razvijali svoj razum in priznavali njegove meje.

V: Hvala ti za učitelje in vzgojitelje.

P: Prosimo te za vse pedagoške delavce, ki so odgovorni za izobraževanje otrok in mladih.

V: Gospod, pomagaj nam razvijati zdravo kritičnost, tudi kritičnost do samega sebe.

P: Obvaruj nas domišljavosti, prevzetnosti, vzvišenosti, predrznosti, zaletavosti in napuha.

V: Prosimo te za ponižnosti in skromnost.

P: Naj nenehno iščemo resnico in odgovorno presojamo okoliščine, v katerih smo.

V: Uči nas, da se bomo znali med seboj argumentirano pogovarjati in razpravljati o vsem, kar je povezano z našimi življenjskimi odločitvami.

 

P: Gospod, prosimo te tudi za čustveno zrelost.

V: Varuj nas pred neučakanostjo, jezo in zamerami.

P: Naj ne bomo sebični, ampak naj delimo svoje dobrine z drugimi, predvsem z najbolj ubogimi.

V: Naj se znamo veseliti z veselimi in žalostiti z žalostnimi.

P: Prebudi v nas hvaležnost za vse, kar imamo, tudi za naše duševne sposobnosti.

V: Gospod hvala ti za vse, ki jih imamo radi; za moža, ženo, starše, brate, sestre, prijatelje, sodelavce.

P: Naj se otroci in mladi krepijo v vztrajnosti, potrpežljivosti in odrekanju.

V: Naj se starši v odnosu do otrok zavedajo svojih dolžnosti in pravic.

P: Naj se mladi vse bolj zavedajo, kako velik dar je vzdržnost in čistost pred poroko.

V: Hvala za vsako dobro besedo in vsak nasmeh.

P: Hvala ti, Gospod, da čutimo hvaležnost in veselje.

 

P: Prosimo Gospoda za zdravje našega duha.

V: Gospod, zahvaljujemo se Ti za vero, upanje in ljubezen.

P: Brez vere izgubi vsak smisel tudi prizadevanje za zdravo telo, za izobraževanje in graditev raznovrstnih odnosov z drugimi ljudmi.

V: Brez upanja ne moremo iti naprej, se vrtimo v začaranih krogih in razmišljamo celo o samomoru.

P: »In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.« (1 Kor 13, 3)

V: V letu usmiljenja nas vabiš, da poživimo telesna dela usmiljenja: lačne nasičevati, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrliče pokopavati.

P: Le duhovno prerojeni si lahko prizadevamo za duhovna dela usmiljenja: grešnike svariti, nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti, krivico voljno trpeti, žalivcem odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi.

V: Vsi hudobni duhovi, ki se utapljate v svoji ošabnosti, ali se ne bojite mogočne Božje roke?

P: Satan, poberi se proč od nas!

P: Vsi zahrbtni lažnivci, ne skušajte še naprej varati Gospodovih izbrancev.

V: Nečisti duhovi, podvrženi napuhu, predrznosti in domišljavosti, v imenu križa Gospodovega, poberite se proč od nas.

P: Gospod, naj se naši sovražniki razpršijo kot dim, naj se stopijo kot vosek pred ognjem.

V: Tvoje usmiljenje naj bo nad nami, Gospod.

P: Troedini Bog, Bog ljubezni, naj te večno slavimo. Amen.

V: Svet, svet, svet si Ti, Gospod, Bog nebeških čet!

P: Oče naš … Zdrava Marija … Slava …

 


Molitev za spravo

P: Gospod Jezus, grešna žena je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja in s svojimi solzami močila Tvoje noge.

V: Brisala ti je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.

P: Izkazala ti je svojo ljubezen in vero vate.

V: Njena ljubezen je bila odgovor na Tvojo ljubezen in usmiljenje do nje.

P: Doživela je Božje odpuščanje. Odpustil si ji vse, ker je zelo ljubila.

V: Jezus, zakaj farizej ni razumel odnosa med Teboj in grešnico?

P: Rekel si mu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem prišel. Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge.« (Lk 7, 44–46)

V: Farizeju in nam praviš: »Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila.« (Prim. Lk 7, 47) 

P: Farizej je zapadel v zmoto, ker je pravičnost razumeli po črki postave, brez Božjega usmiljenja.

V; Farizej ni razumel, kdo si, kdo je njegov gost.

P: Gospod, naj nikoli ne presojamo bližnjih po videzu in zunanjosti.

V: Naj razlikujemo med presojanjem in obsojanjem.

P: Naj ne obsojamo, ker sodba pripada Bogu.

V: Vsi smo ustvarjeni po Božji podobi.

P: V vsakem človeku, tudi v morilcu, roparju in prešuštniku, je nekaj dobrega.

V: Nihče ni izločen iz Božjega usmiljenja.

P: V Cerkvi je prostor za vse, ki prihajajo, da dosežejo Božje odpuščanje. Nihče ne sme biti zavrnjen.

V: Vsi potrebujemo novo rojstvo.

 

P: Prosimo Boga za odpuščanje in spravo.

V: Grešili smo v mislih, besedah in dejanjih.

P: Gospod, odkupil si nas iz ujetništva Satana za visoko ceno svoje krvi.

V: Naši grehi, storjene krivice, medsebojne zamere, zadane rane ter sovraštvo preprečujejo, da bi Tvoja milost prišla do nas.

P: Spreobrni naša srca, da bomo prešli od brezbrižnosti k sočutju.

V: Gospod, zahvaljujemo se ti, da si med nami in nam odpiraš možnost sprave s Teboj in z brati.

P: Kljub težavam, trpljenju in naši grešnosti v nas prebujaš upanje v zveličanje.

V: V Svetem letu usmiljenja prebudi v nas zmožnost, da bomo gledali to, kar je bistveno.

P: Gospod, vabiš nas, da smo znamenje in sredstvo Očetovega usmiljenja. 

V: Vsem, predvsem pa trpečim, osamljenim, zapuščenim, ljudem brez upanja in tistim, ki jih bremeni teža krivde, podarjaš znamenja nežnosti, odpuščanja in sprejetosti.  

P: Dotakni se nas, Gospod Jezus Kristus, in nas prežari s svojim usmiljenjem, da bomo postali pričevalci usmiljenja. 

 

P: Prosimo za spravo med spoloma.

V: Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe.« (Ef 5, 25)

P: Ko bi možje izpolnjevali naročilo apostola Pavla, bi bilo v družinah veliko manj nasilja.

V: Ali je vse, kar uči feminizem, suho zlato?

P: Mar ne poteka svetovna vojna tudi med spoloma?

V: Pogosto slišimo: »Možje in očetje, kje ste?«

P: Je to krik po očetih ali zasmehovanje moških?

P: Pridi Sveti Duh, pouči nas, da žena potrebuje moža in mož ženo.

V: Gospod, daj, da bodo žene spodbujale može k moškosti in jim pomagale biti očetje.

P: Naj možje do svojih žena ne bodo osorni in nasilni.  

 

P: Prosimo za spravo v slovenskem narodu.

V: Še vedno nas razdvajajo različne odločitve med drugo svetovno vojno in dogajanje po njej.

P: Večine mrtvih še vedno nismo dostojno pokopali.

V: Nasilno umorjeni, naročniki in izvajalci umorov, vsi nas prosijo, naj zanje molimo in delamo pokoro.

P: Želja rajnih, ki v večnosti živijo drug ob drugem, je sprava.

V: Ni pokopališča, cerkve, oltarja brez križa. Tudi vsakdo izmed nas ima svoj križ.

P: Svoje križe, trpljenje, skrbi in prizadevanja lahko darujemo za spravo v našem narodu.

V: Jezus, tvoj učenec Peter te je zatajil, razen apostola Janeza so se apostoli razbežali, a ti si jih po vstajenju pozdravil: »Mir vam bodi.« (Jn 20, 19)

P: »Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč?« (Rim 8, 35)

V: Gospod, naj pokleknemo pred teboj, priznamo svojo hudobijo in vedno znova odpuščamo drug drugemu.

 

P: Prosimo za spravo med različnimi socialnimi sloji.

V: Gospod, pouči nas o svoji pravičnosti in modrosti.

P: »Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« (1 Tim 6, 10)

V: Naj se nas ne polastijo okovi lakomnosti.

P: Lakomnost se kljub velikemu imetju pritožuje nad lastno revščino.

V: Nenasitna je in nikoli ne doseže tega, kar poželi.

P: Ni ji dano, da bi se odpočila in nasitila.

V: Edina bojazen, ki jo pozna, je ta, da ne bi pri nekom našla tega, česar bi se rada polastila.

P: Lakomnost je slepa strast, grabežljivost brez meja, zanjo ni ovira niti pravica niti čast.

V: Lakomnost je razlog za sovraštvo med brati.

P: Žrtev lakomnosti je predvsem tisti, ki ji podlega.

V: Kdor premaga lakomnost, bo imel večno življenje.

 

P: Med nami so razlike v imetju, plačah, pokojninah, znanju in položajih v družbi. Te razlike bi bilo nespametno zanikati.

V: Gospod, nekatere celo vabiš, da živijo v materialnem uboštvu. Bogatemu mladeniču si rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« (Lk 18, 22)

P: Socialnih razlik ni mogoče odpraviti in same po sebi niso nujno nekaj slabega – odpirajo nas namreč za medsebojno solidarnost.

V: Ideologije o socialni revoluciji in enakosti med ljudmi so se izkazale za prevaro in iluzijo.

»Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili Božji pravičnosti.« (Rim 10, 3)

P: Gospod, ali sploh še vemo, kaj je dobro in kaj zlo, kaj moramo odklanjati in česa se držati?

V: Gospod, daj nam pamet. Prosimo za dar presojanja in razlikovanja.

P: Pravičnost in enakost nista ista stvar.

V: Pravica do zasebne lastnine, ki temelji na načelu razdelitve dobrin in načelu skupnega dobrega, omogoča človeško dostojanstvo.

P: Iz izkušenj vemo, da je prisiljena enakost škodljiva, da kolektivizacija vodi v neodgovornost.  

V: Prevelike pristojnosti države, ki ne dopuščajo subsidiarnosti, so za družbo škodljive.

 

P: Prepričanje, da je socialna revolucija motor zgodovine, je zmotno.

V: Za resničen razvoj je potrebno spoštovanje morale, ki temelji na Jezusovi novi zapovedi ljubezni.

P: Koliko podjetij je propadlo zaradi korupcije in neodgovornosti.

V: Gospod, obvaruj nas lakomnosti, ki je skregana s pravičnostjo.

P: Žitnice maloštevilnih so polne žita, medtem ko so premnogi lačni.

V: Koliko hrane zavržemo? Zakaj se istočasno pritožujemo, da živimo v revščini?

P: Po učiteljih Cerkve nas spodbujaš k pravičnosti, subsidiarnosti in solidarnosti.

V: Kdor je pravičen, daje čast Bogu in se trudi za korist bližnjega.

P: Razvoj je možen le tam, kjer so delavci v različnih poklicih in na različnih delovnih mestih spoštovani.

V: Resničnega razvoja ne more biti tam, kjer na račun dobička uničujejo družino, rušijo zasebno lastnino in omejujejo versko svobodo.

 

P: Kako je mogoče, da nekateri zaradi manjših dolgov izgubijo hišo in vse premoženje?

V: Pohlep, ki se izgovarja na skrbnost in ima natančno domišljene utemeljitve, je hujši od golega nasilja, ker temelji na zvijačnih zakonih.

P: Kdor bogati na račun revščine drugega, je revnejši od reveža.

V: Tolažilne so za nas besede: »Mladi levi trpijo pomanjkanje in stradajo, a tistim, ki iščejo Gospoda, ne manjka nič dobrega.« (Ps 34, 11)

P: Spodbudne so za nas besede: »Bil sem mlad, tudi postaral sem se, vendar nisem videl, da bi bil pravični zapuščen in da bi  njegov zarod prosil kruha.« (Ps 37, 25)

V: Tekmujmo v medsebojni ljubezni!

 

Gospod, naredi nas za orodje sprave, edinosti in Božjega miru.

Daj nam milost, da se spokorimo.

Bog, naj te večno slavimo in gradimo civilizacijo ljubezni. Amen.

Svet, svet, svet si Ti, Gospod, Bog nebeških čet!

V: Oče naš … Zdrava Marija … Slava …

 


 

 

MOLITEV ZA DOMOVINO ob 25 letnici slovenske države - 2016

 

 

Jezus Kristus, ti si gospodar zgodovine, potrebujemo te. 

Ranjeni smo in v stiski.  

Prosimo te, da nam olajšaš bremena bolečin in nas krepiš v boju. 

Poveži naše družine in skupnosti,  

naj bomo odgovorni za skupno dobro in naj širimo resnico o življenju.  

Daj nam poguma, da bomo ljubili vse – brez izjeme,  

zlasti pa uboge in bolne, ki so tvoji posebni prijatelji.  

Daj, da bomo odpuščali tistim, ki nas žalijo in zavračali vsako zlo,

da bomo delali za mir in spravo.

Prosimo te, podeli nam svojega Duha in njegove darove,

da bomo uresničili voljo usmiljenega Očeta in postali ljudstvo veselega upanja.

Jezus Kristus, gospodar zgodovine, blagoslavljaj našo domovino,

bodi z nami zdaj in v prihodnjem času. Amen.

 

 

 


 

 



 

 

 

Edinost
S r e Č a
s p r a v a
23.-24. JUNIJ 2016
25 let slovenske države
prijavi se v molitveno verigo na www.nasadomovina.si
2 3
24 ur molitve in posta za domovino ob 25- letnici slovenske države,
23. junij 2016 od 18.00 do 24. junija 2016 do 18.00 ure
EDINOST, SREČA SPRAVA
I. Spremna beseda predsednika Slovenske
škofovske konference msgr. Andreja
Glavana
Iniciativna skupina molitve in posta si že vrsto let prizadeva, da bi z molitvijo
in postom pri Bogu izprosila pomoč in blagoslov naši domovini in njenim ljudem.
Skupina vsako leto pripravlja molitveno devetdnevnico pred dnevom državnosti
ter 24-urno molitev in post neposredno pred samim praznikom. Tako bo tudi letos,
ko obhajamo 25. obletnico naše državnosti. Molivci bodo Devetdnevnico molili od
16. do 24. junija, zadnji dan pa jo bodo zaključili s 24-urno molitvijo in postom ter
s slovesno mašo za domovino v ljubljanski stolnici. V ta namen so pripravili tudi
posebno knjižico z molitvami za vsak dan.
Vesel sem takšnih in podobnih pobud za molitev in post v dobro naše domovine.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je pri nas veliko molitvenih skupin in da ljudje
veliko molijo za domovino. To me navdaja z radostjo in tolažbo, da nas Bog tudi
zaradi molitve toliko ljudi ne bo pustil samih v naših stiskah in preizkušnjah. Vesel
sem tudi zato, ker je molitev vedno znamenje žive in močne vere. Papež Frančišek je
v svoji encikliki Luč vere zapisal, da luč vere vernim »ne dopusti, da bi pozabili na
trpljenje sveta … Vera ni luč, ki prežene vsako našo temo, ampak je svetilka, ki vodi
naše korake ponoči, in to zadostuje za pot …« Misel konča z znamenitimi besedami:
»Ne pustimo si ukrasti upanja« (LV št. 57). To želim tudi sam.
V encikliki Veselje evangelija pa je papež Frančišek zapisal: »Sanjam o ‘misijonarski
izbiri’, to je misijonskem zagonu, ki je zmožen preoblikovati vse« (VE št. 27). Ljudje,
ki molijo za druge in za svojo domovino, so »Cerkev z odprtimi vrati«, so »Očetova
hiša, v kateri je prostor za vsakega z njegovim težavnim življenjem« (VE št. 47).
Geslo letošnje molitvene pobude je Edinost, sreča, sprava. Besedila in molitve, ki so
v brošuri, vabijo k odpuščanju in zadoščevanju, da bi se Slovenci spravili med seboj
in z bližnjimi, znotraj naroda in med narodi, da bi se kristjani zedinili med seboj.
Da bi kot posamezniki, kot narod, kot Cerkev in kot civilizacija znali rasti iz svojih
korenin in sobivali z drugimi ljudmi, kulturami in različnimi nazori. Da bi drug
drugega bogatili in skupaj iskali pot do sreče in veselja. Da bi začeli pri sebi in si
prizadevali za osebno spreobrnjenje in s tem postali tudi bolj občutljivi za druge in
za dogodke okoli nas. Želim, da bi vsi s hvaležnostjo gledali na 25 let naše države in
skupaj gradili njeno in našo srečno prihodnost!
Naj nam pomaga Bog in naša nebeška mati Marija!
V Novem mestu, 9. maja 2016
Škof Andrej Glavan,
predsednik Slovenske škofovske konference
Knjižico so pripravili člani Iniciativne skupine za molitev in post za domovino.
Gradivo za devetdnevnico je pripravil Primož Krečič, molitveno uro pa Bogdan Vidmar.
Odgovarja Primož Krečič v imenu Iniciativne skupine za molitev in post za domovino.
Ljubljana, maj 2016.
Več besedil s tovrstno tematiko najdete na spletni strani www.nasadomovina.si.
KAZALO
I. Spremna beseda predsednika Slovenske škofovske konference
msgr. Andreja Glavana 3
II. Molitev in post za domovino 2016 pod geslom
EDINOST, SREČA, SPRAVA 4
III. Molitvena ura 20
IV. Molitev za domovino ob 25 – letnici slovenske države 31
V. Posvetitev Mariji 32
4 5
II. Molitev in post za domovino ob
25 – letnici slovenske države pod geslom
»EDINOST, SREČA, SPRAVA«
III. Gradivo za devetdnevnico pred dnevom državnosti v času
od 16. in 24. junijem 2016.
1. dan: Luč na poti – četrtek, 16. junij 2016
2. dan: Občutljivi za druge in odprti za različnosti – petek, 17. junij 2016
3. dan: Sprava z našimi brati – sobota, 18. junij 2016
4. dan: Sprava s stvarstvom, narodi in kulturami – nedelja, 19. junij 2016
5. dan: Edinost, skupni temelj povezave – ponedeljek, 20. junij 2016
6. dan: Krščanske skupnosti v službi edinosti – torek, 21. junij 2016
7. dan: Prošnja za odpuščanje – sreda, 22. junij 2016
8. dan: Sreča je v srečanju – četrtek, 23. junij 2016
9. dan: Prinašajmo nebesa tistim, ki živijo v peklu - petek, 24. junij 2016
1. dan – četrtek 16. junij 2016:
Luč na poti
Uvod
Bog nas je postavil v ta prostor in čas, v naše družine. Srkali smo modrost
prednikov, v zibelko nam je bila podarjena domača slovenska beseda, bili smo
obdarjeni z duhovnim zakladom našega naroda. Prejeli smo svetlobe in sence
slovenskih korenin: odprtost, čut za bližnjega in pomoč, pa tudi raznovrstne
oblike nevoščljivosti, razdeljosti in zamer.
Zgodovinska izkušnja v domovini je bila skupna in obenem različna. Predniki
so namreč živeli pod različnimi tujimi državami in črpali duha njihovih kultur:
Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Delavna in pogosto vase zazrta duša je
ostala zvesta svojim narodnim in duhovnim koreninam ter jih prenašala v nove
rodove, s tem pa tudi rane, zlasti težko sprejemanje drugačnosti in ideološko
delitev, ki je zaznamovala več kot eno stoletje in jo danes spretno izkoriščajo
v politiki, ekonomiji ter drugod. Tranzicija še traja in je marsikdaj moreča, ker
ji ni videti konca. Toda prišlo bo do preobrata, ko bodo postavljeni drugačni
temelji za naše sobivanje. Pri tem se bo spremenilo še kaj drugega, kot se to
dogaja v državah zahodne Evrope.
Kristjani verujemo, da je naše osebno in skupno življenje v Božjih rokah.
Prejemamo veliko milosti in blagoslova, da se moremo polno uresničiti
v danih okoliščinah in uporabiti bogastvo prejšnjih rodov. Povabljeni smo
k spreobrnjenju sebe in družbe na temelju ljubezni in upanja. Jezus je prinesel na
svet luč. Iz vsake teme je mogoče videti Njegovo svetlobo, ki rešuje. Še več, kdor
vanj veruje, prinaša to luč drugim in razsvetljuje okolje. Naš »temni moderni
vek« potrebuje svetlobo, upanje in življenje. Majhni plameni luči bodo pomagali
izgubljenim sinovom in hčeram, da se bodo srečali s seboj in se vrnili domov.
Tu bodo našli sprejetost in varnost, spet se bodo posvetili svojemu delu in
poklicanosti. Ljubezen je potrpežljiva in dejavno čaka vsakega, da se odpre v nov
odnos življenja in podarjanja. Tudi če kdo nasprotuje daru, še vedno ljubi in mu
je naklonjena. To je Jezusov pogled na ljudi. Njegovo usmiljenje je zmagovito.
Luč sveti v temi, zato ji moramo odpreti svojo dušo in dušo našega ljudstva.
6 7
Prošnje
Jezus, ti si luč našega življenja. Želimo si tvoje svetlobe in te prosimo, da
prisluhneš našim prošnjam.
• Blagoslavljaj naše krščanske skupnosti, da bodo postale svetilnik
upanja in življenja v družbi.
• Prosimo te za državne voditelje, da bi skupno življenje gradili in urejali
na stvarnih obljubah in možnostih.
• Opogumi ljudi, ki delajo v medijih obveščanja, da bodo posredovali več
dobrih in spodbudnih novic.
• Prosimo te za nas in naše bližnje, da bi v pogovorih budili upanje in
v težavah iskali rešitve.
• Pomagaj nam sprejemati izkušnje in zgled starejših ljudi, ki so polno
uresničili svoje življenje.
Jezus, luč tvoje ljubezni nikoli ne zaide, ker si od smrti vstal v novo življenje.
Hodi po naših poteh in razsvetljuj življenje, ker živiš in nas ljubiš vekomaj.
Amen.
  
2. dan – petek 17. junij 2016:
Občutljivi za druge in odprti za
različnosti
Uvod
Ljudje smo veseli, ko nas imajo drugi radi in so pozorni na naše darove in
kreposti. Njihova prisotnost nas spodbuja k odprtosti in izmenjavi darov.
Nasprotje tega je greh, ki deli in ruši. Bolezen nastopi v telesu, ko se nekaj
pokvari in je porušeno ravnovesje. Ko se ljudje skregajo, prekinejo medsebojne
stike in začnejo živeti oddaljeno ali celo sovražno. Še pogosteje zavzamejo držo
ravnodušnosti, ostanejo sami, brez stikov, kot da drugih ni.
V središču teh drž sta sebičnost in brezbrižnost. Sebičnost postavlja v ospredje
jaz ljudi, vse mora biti po njihovo in v njihovi službi: imetje, oblast, užitki.
Sebičnost se razbohoti tudi v skupinah in narodih, ki se postavljajo nad druge
in jih izkoriščajo. Ob sebičnosti raste brezbrižnost, zaprtost pred ljudmi in
njihovimi stiskami. Papež Frančišek pogosto govori o brezbrižnosti med ljudmi
in narodi. Kljub tolikim možnostim povezovanja se širi puščava brezbrižnosti.
Ta nas lahko hitro zajame, da ne vidimo ljudi v težavah, da se nas ne dotakne
trpljenje beguncev, osamljenih, bolnikov. Mnogi se umaknejo, obrnejo pogled
stran in nočejo o tem razmišljati. Iz brezbrižnosti se rodi trdosrčnost, ko
dopustimo, da drugi trpijo, samo da imamo mi svoj mir.
Toda življenje želi, da smo drug ob drugem in povezujemo naše poti.
Pomembno je, da druge spoštujemo in jih sprejemamo kot nam enake
v dostojanstvu, da so dar za naše življenje. Toda dogaja se, da jih odvrnemo,
ker so druge kulture, barve, vere. V nekaterih krogih sicer zelo poudarjajo
sprejemanje drugačnosti, toda isti ljudje zavračajo otroke, ki niso bili spočeti
v načrtovanem času, in se izogibajo bolnikov, ker bi morali skrbeti zanje.
Življenje je večje od nasprotij in drugačnosti, saj je drugačnost prostor za
darovanje in ljubezen. Hudi duh deluje po delitvi in poudarjanju nasprotij,
Sveti Duh pa odkriva povezave. Lahko bi govorili o velikonočni možnosti
sobivanja in življenja, ki se rojeva po Kristusovi žrtvi na križu. Ljubezen, ki je
šla skozi smrt, povezuje, odpušča in sprejema. Sklanja se v bolečine in stiske
drugih ter jih zdravi. V Jezusovi prisotnosti se negativne okoliščine spremenijo
v dar, iz nasprotnikov se rodijo prijatelji. Razvije se dialog, ki vodi k iskanju
skupne resnice.
Prošnje
Jezus, podaril si nam svoje življenje, da bi živeli kot novi ljudje v odprtih
medsebojnih odnosih. Prisluhni našim prošnjam.
• Prosimo te za Cerkev, da bi znala prisluhniti ljudem današnjega časa in
jih voditi k tvoji resnici.
• Navdihuj politike in odgovorne v družbi, da ne bi razpihovali
nasprotij, ampak gradili mostove med kulturami, idejnimi razlikami in
civilizacijami.
• Daj, da bomo v medsebojnih odnosih občutljivejši za rane in težave
ljudi, ki so žalostni in trpijo.
• Pomagaj naših mladim, da bodo iskali rešitve za težka vprašanja
današnjega časa in ne bodo zapadli v brezbrižnost.
8 9
• Spodbudi ljudi dobre volje, da bomo z vso odgovornostjo iskali to, kar
nas povezuje in je temelj za dialog na vseh ravneh.
Jezus, ti si kot dobri pastir ljubil in povezoval razkropljene ovce, daj da te bomo
posnemali v naših odnosih in skupnostih, da boš z nami živel v občestvu
z Očetom in Svetim Duhom. Amen.
   
3. dan – sobota 18. junij 2016:
Sprava z našimi brati
Uvod
V življenju smo skupaj na poti in poklicani smo k vzpostavljanju povezave ter
edinosti. Toda v medsebojnih odnosih prihaja do razprtij, grehov in ločitev. Zato
je potrebna sprava in obuditev odnosov. Sprava je velika milost, Božji dar, pa tudi
velik napor, zato se je mnogi izogibajo. Vendar želja po njej je globoko zasidrana
v naši notranjosti, da brez nje ne moremo živeti. Seveda je tudi veliko namigov
in skušnjav, ki vodijo stran od nje. Greh nas oddalji od ljudi, sprava pa nas spet
približa, da stopimo na pot, si odpustimo in začnemo z novim, naklonjenim
odnosom.
Sveti Pavel pravi, da ko smo bili še sovražniki Boga, nas je on v Kristusu spravil
s seboj (Rim 5,10). Ni se Bog spremenil, ampak smo se mi spremenili v Kristusu
in sedaj smo poklicani, da to spravo širimo med ljudmi in v stvarstvo. Sprava,
ki se je začela pri krstu, se nadaljuje in krepi v skupnosti Cerkve. Spravljeni
ljudje živijo novo, odprto življenje, ne nasedajo nasilju in posedovanju, v ospredje
postavljajo Kristusov dar življenja, preveva jih globok mir ter veselje.
Gospod nas neprestano vabi, da bi vse v nas preželi z Duhom njegove sprave, brez
katerega ni mogoče napredovati na poti z Njim. Zato moramo znova in znova
zajemati pri studencu odpuščanja in sprave, ki živi v njegovi Cerkvi. Sprava ni
zgolj neka zunanja dobrohotnost, ki vzpostavi mir in je vse pozabljeno. Prav tako
ni diplomacija ali politika, ampak osvoboditev za resnico. Delitve so sad greha
in vodijo v razbitost ter mnogovrstnost, resnica pa je globlja in povezuje. Cerkev,
ki je njena varuhinja, mora postati zakrament sprave in življenja. Naše duhovno
življenje je sprava v resnici, da ob vesti in Božji besedi razločujemo med dobrim
in slabim ter gradimo skupnost odpuščanja.
Pri tem se moremo podpirati z bratskim opominjanjem, ki je vse drugo kot
opravljanje in obsojanje. Kot bratje in sestre moremo rasti v medsebojnih
odnosih, se spoštovati, bogatiti in iskati resnico. Tako postane opominjanje
služba ljubezni do tistega, ki je v nevarnosti ali je naredil krivico. Tudi sami smo
grešniki. Sprava je tako ustvarjalna in prinaša upanje v naše odnose in sobivanja.
Vedno je mogoče iti naprej in narediti nov korak k bližnjim in Bogu.
Prošnje
Gospod Jezus, na svet si prišel, da bi vzpostavil spravo med Bogom in padlim
človeštvom. Odprl si pot v življenje, zato prisluhni našim prošnjam.
• Prosimo te za Cerkev, da bi živela kot živo in dejavno znamenje sprave
ter odpuščanja med posamezniki in v družbi.
• Razsvetli državne voditelje in tiste, ki oblikujejo javno mnenje, da bi
spoznali veličino sprave in si prizadevali zanjo.
• Vlij nam moči za iskrenost in vztrajnost, da bi se vsak dan spravili
z Očetom in svojimi brati.
• Pomiri rane preteklosti, da bi se sprte strani naroda spravile med seboj
in si odpustile.
• Poživljaj raziskovalce, da bodo odkrivali zgodovinsko resnico, nam pa
daj Svetega Duha, da jo bomo pogumno sprejeli.
• Podeli večno blaženost tistim možem in ženam, ki so si prizadevali za
mir in spravo na lokalni in narodni ravni.
Jezus, sprejmi te prošnje za spravo in odpuščanje, blagoslavljaj vse, ki si zanjo
iskreno prizadevajo, in nam pomagaj, da bi vedno bolj postali skupnost
z Očetom in Svetim Duhom. Amen.
   
10 11
4. dan – nedelja 19. junij 2016:
Sprava s stvarstvom, narodi in
kulturami
Uvod
Sprava je globok in temeljit proces, ki se od Boga in posameznikov širi med
narode, kulture in v vse stvarstvo. Gospod nas kliče, da bi bili služabniki in orodje
sprave za svet. Zgodovina govori o številnih konfliktih med narodi in državami.
Nekateri so znali prerasti vojne in so rešili konflikte po mirni poti, drugod sta
se nasilje in sovraštvo še povečala. Prejšnje stoletje je rodilo dve svetovni vojni
in hude mednarodne spore, v tem stoletju pa se odpirajo novi, ki so povezani
z različnostjo ver in kultur, čeprav je v njihovem temelju ekonomska in politična
korist. Kljub temu še vedno ostaja želja po sodelovanju, odpravljanju sporov in
odpuščanju. Tudi kulture in religije se morejo med seboj bogatiti in sodelovati pri
gradnji ljudem naklonjenega sveta. Ljudje potujejo v druge dežele, spoznavajo
njihove kulture in s tem bogatijo utrip svojih krajev.
Pomembno je, da Cerkev uresničuje svoje poslanstvo sprave med narodi in
kulturami, da je oznanjevalka miru, sloge ter odpuščanja. Ne sme se pustiti
zapeljati v zahteve določenih ideologij in ne iskati svojih sebičnih koristih ter
privilegijev. Bolj ko Cerkev živi v službi sprave in odpuščanja, bolj povezovalno
deluje v družbi. Zato je pomembna njena vloga pri oblikovanju in spreminjanju
družbe ter stvarstva.
Bog je zaupal ljudem zemljo, da bi jo obdelovali in ohranjali (1 Mz 2,15). Stvarstvo
je neskončno svetišče in človek je njegov duhovnik, ki vodi vse k skladnosti in
redu. Vendar tudi podjetja, skupnosti in velike korporacije izkoriščajo stvarstvo
za svoj dobiček in so nasilne do njega. Onesnažujejo ga z odpadki, včasih tudi
nevarnimi. Papež Frančišek je zapisal, da v teh razmerah sestra zemlja ječi,
njeno ječanje se pridružuje ječanju zapuščenih po svetu in njihova tožba zahteva
od nas drugačno ravnanje. Zato smo povabljeni, da postanemo orodje sprave
z zemljo in stvarstvom, da bo svet postal tak, kot si ga je Bog zamislil. Pozoren in
spravljen odnos do ljudi bo gradil tudi večjo občutljivost do narave. S tem se bo
večalo vesoljno bratstvo in povezava med narodi ter kulturami. Ne moremo biti
bitja ljubezni, če pri tem izključimo svet in vesolje. Sprava s stvarstvom, narodi
in kulturami je posebno poslanstvo kristjanov v današnjem času.
Prošnje
Gospod Jezus, ti si Beseda, po kateri je vse ustvarjeno. Prisluhni našim prošnjam,
ko te prosimo za spravo med narodi, kulturami in z naravo.
• Postavil si nas v ta čas in nam podaril to okolje, daj nam moči, da
bomo odprti za dialog z ljudmi različnih kultur in prepričanj.
• Prosimo te za vse, ki so v družbi odgovorni za varovanje narave, da bi
svoje delo vestno opravljali in opozorili vse, ki onesnažujejo okolje.
• Prosimo te, vlij nam Duha svobode in pozornosti, da bomo spoštovali
druge kulture sveta in se z njimi bogatili.
• Prosimo te za dar sprave med narodi in državami, da bi iskali, kar nas
povezuje, in pozdravili zgodovinske rane, ki še vedno skelijo.
• Naj tvoja Cerkev postane zakrament sprave v svetu, da bo pomirila
konflikte in ohranila dialog med narodi.
Jezus, hvala ti, ker si prisluhnil našim prošnjam, pomagaj nam delovati v službi
sprave, ki si jo vzpostavil s svojo smrtjo na križu in nam jo deliš v Svetem
Duhu zdaj in vekomaj. Amen.
   
5. dan – ponedeljek 20. junij 2016:
Edinost, skupni temelj povezave
Uvod
Vse v življenju kliče po odnosih, le v povezavi z drugimi moremo razviti svoje
talente, čutiti podporo in zavarovanost. Dokler se ne odpremo, ostajamo sami,
zaprti in žalostni. V odnosih pa se bogatimo in podarjamo. Najmočnejše vezi in
edinost se vzpostavljajo v družinah, ki so naravno okolje za celovito rast vsakega
človeka. Če je družina močan in trden temelj, potem je mogoče graditi tudi
druge odnose in skupnosti.
Temelj povezave in edinosti moremo najti že v nas samih, ker smo ustvarjeni po
podobi Božje Trojice, torej v odnosu ljubezni. V duhovnem življenju razvijamo
ta dar, da smo osebe v odnosu z ljudmi in z Bogom. Bog je postal človek, da bi
se spustil v globine naših nepovezanosti. V Jezusu Kristusu nam prihaja naproti
12 13
in nas osvobaja od vseh sebičnih zaprtosti in neodločnega čakanja. V njem
sta se povezala božja in človeška narava ter se svobodno odprla v povezovanje
človeštva. Jezus je kot nosilni tram, ki drži vse odnose. V njegovi veliki noči je
začetek edinosti, ki povezuje ljudi v edinosti poklicanosti in življenja. Brez njega
ni skupne točke, ki bi vse povezovala. Cerkev nadaljuje postavljanje te povezave
v vsakem človeku in skupnosti. Zato se moramo otresti sebičnosti in sprejeti pot
osebne rasti v božji in človeški ljubezni. Kristus je živeča edinost, ki povezuje
različne svobode in poglede. V njegovem Duhu moremo gledati na ljudi kot na
brate ter odkriti v njih drugi steber, v katerem je vse povezano.
Ločitev je zmota, ker ne odgovarja stvarnosti. Nismo ustvarjeni za enostranskost
in solidarnje, tudi ne za užaljene odmike. Hudobni duh deluje tako, da ruši
edinost, poveličuje pa delitve in posameznost. Pri tem mu pomaga potrošniška
miselnost, ki napihuje sebične užitke in zadovoljitve, tudi na račun trdnih
odnosov in sprave. Zato je Jezus pred smrtjo tako goreče molil za edinost
njegovih učencev in vsega človeštva (Jn 17,1). Kjer je njegov Duh, tam so odnosi
trdni in spravljeni, tudi velike težave in nasprotja se morejo povezati in pomiriti.
Edinost je velika skrb, želja in izziv današnjega človeštva. Po drugi strani pa je
še vedno velika neznanka v naši domovini, kjer hudobni duh z velikim uspehom
kaže na delitve in hudobijo ideoloških nasprotnikov. Zato edinost ni nekaj
sentimentalnega, ampak tista moč, ki prihaja iz bistva in je odločilna za razvoj
skupnega dobrega. Težko je presekati brezbrižnost in krivice, vendar se moramo
v veri okleniti Kristusove žrtve in živeti njegovo službo sprave. Čeprav ta dejanja
ne najdejo vedno opravičila v človeški logiki, so resnična in blagoslovljena, ker
delajo za ljudi in ustvarjajo skupnost, v katero smo poklicani.
Prošnje
Gospod Jezus, pri zadnji večerji si se obrnil k Očetu in ga prosil za edinost med
svojimi učenci. Prisluhni tudi našim željam, ko te prosimo.
• Jezus, poživljaj svojo Cerkev, da se bo trudila za edinost in
povezovanje, da jo bodo v tej vlogi prepoznali ljudje današnjega časa.
• Navdihuj voditelje ljudstva in ustvarjalce javnega mnenja, da bodo
iskali in poudarjali tisto, kar nas povezuje.
• Podpiraj može in žene, ki se trudijo za edinost med družinami in
skupnostmi po naših krajih in mestih.
• Zbližaj krščanske skupnosti, da bodo spoznale, da si ti temelj resnične
edinost, in pričevale za tvojo ljubezen, ki povezuje.
• Naj se v našem ljudstvu prebudijo preroki edinosti in odpuščanja, ki
bodo iskali skupne vrednote in odpravljali delitve.
• Podeli večni mir bratom, ki so si prizadevali za mirno sožitje in
sodelovanje v naših skupnostih in državi.
Jezus, na svet si prišel, da bi odpravil različna nasilja in lažne povezave. Pokazal
si nam pot pristne edinosti in odpuščanja. Spremljaj nas pri tem poslanstvu in
nas podpiraj zdaj in vekomaj. Amen.
   
6. dan – torek 21. junij 2016:
Krščanske skupnosti v službi
edinosti
Uvod
Jezus Kristus je prišel na svet, da bi spravil človeštvo z Bogom in med seboj. Sam
je želel občutiti človeško krhkost, nemoč in greh ter jo vključiti v brezmejno Božjo
ljubezen. Zato je tudi poslanstvo Cerkve v povezovanju sveta in ljudi. Cerkev je
poklicana k edinosti in spravi, vse drugo je odmik od njenega poslanstva, izdaja
in polom. Kristjani smo poklicani k povezovanju in pomoči tudi za ceno naporov
in žrtve. Vedno bolj povezane in zedinjene krščanske skupnosti so zgled in motor
širšega povezovanja v družbi in domovini. Dialog med krščanskimi skupnostmi
je vse bolj očiten in dejaven. To smo pokazali pri obrambi človeškega življenja
in promoviranju dostojanstva. Tudi pri molitvi in postu za domovimo se vsako
leto zberejo predstavniki katoličanov, pravoslavnih, evangeličanov, pridružijo se
nam tudi muslimani. Skupaj se pogovarjamo o velikih obvezah in vrednotah, ki
zahtevajo skupno življenje v naši domovini.
Rimski škof Frančišek in moskovski patriarh Kiril sta se srečala na Kubi in svetu
posredovala novo spodbudo za edinost med kristjani in vsemi ljudmi dobre volje.
Poudarila sta, da želita združiti moči in prizadevanja za preseganje zgodovinskih
razhajanj ter skupaj odgovoriti na izzive sedanjega sveta. Še posebej sta dvignila
glas za pomoč preganjanim kristjanom in zaustavitev vojn, ki divjajo na Bližnjem
vzhodu in v Afriki. Prav tako sta prosila mednarodno skupnost, da združi vse
napore za prenehanje terorizma. Povabila sta k medverskemu dialogu, saj razlike
14 15
v verovanju ne bi smele preprečiti mirnega in skladnega sobivanja. Nobenega
slabega dejanja ni mogoče storiti v imenu Boga, ki ni Bog nereda in sovraštva,
ampak Bog miru (1 Kor 14,33).
Truditi se moramo za versko svobodo in odpravljati omejevanje pravic vernih,
ki se lahko prelevi v diskriminacijo in vir nemirov. Kristjani tudi ne smemo biti
ravnodušni do migrantov in beguncev, pomagati jim moramo v njihovih stiskah,
prav tako pa se zavzeti za vse, ki trpijo in so brez zavetja. Posebno pozornost
potrebujejo naše družine in zdravo odraščanje otrok. Cerkve in velike religije bi
se morale združiti v skrbi za zdravo življenje in trdne družine. Uporabiti bi morali
vse moči in sposobnosti, da bi uresničili načrt Stvarnika z nami in z njegovim
stvarstvom. Edinost in sodelovanje med Cerkvami ter religijami povezujeta svet
in ga delata bolj človeškega in odprtega za življenje.
Prošnje
Gospod Jezus, ob svojem odhodu si svetu podaril dar svoje velikonočne
žrtve, ki deluje po Cerkvi in povezuje ljudi različnih narodov ter kultur. Toda
v tokovih zgodovine ti nismo bili vedno zvesti, šli smo po svojih poteh in ti celo
nasprotovali. Zdaj se vračamo k tebi in te prosimo, da blagosloviš naša skupna
prizadevanja.
• Jezus, prosimo te za papeža Frančiška in voditelje krščanskih Cerkva,
da bi delovali v vedno večji edinosti.
• Prosimo te za državnike, učitelje in mislece, da bi začutili moč in
pomen tvoje ljubezni pri ustvarjanju boljšega sveta.
• Naj bodo naše skupnosti zedinjene v tvojem Svetem Duhu in naj
pričujejo, da smo sinovi in hčere istega nebeškega Očeta.
• Daj našim otrokom in mladim milost, da bi doživeli, da so ljubljeni
v svojih družinah in domačem okolju Cerkve.
• Naj cerkvene skupnosti gradijo edinost med našimi ljudmi, da bi dajali
prednost temu, kar je skupno in nas povezuje.
• Daj, da si bomo kristjani povsod prizadevali za edinost, odpuščanje in
spravo.
Gospod Jezus, ko rastejo nasprotja v svetu, nas ti vabiš k edinosti in nas povezuješ.
Pomagaj nam, da bomo skupaj reševali zahtevna vprašanja sodobnega časa in
budili upanje, ker nas ljubiš in kraljuješ v Očetu in Svetem Duhu. Amen.
   
7. dan – sreda 22. junij 2016:
Prošnja za odpuščanje
Uvod
V medsebojnih odnosih se dopolnjujemo, bogatimo in gradimo svoje osebnosti.
Včasih pa postajajo ti odnosi težki, obremenjujoči, ker ne iščemo skupnih rešitev
in poti. Ovirata nas zlo in brezbrižnost naših bližnjih, ki nas nočejo razumeti. Ko
smo ranjeni in si ne moremo sami pomagati, se lahko odpremo Božji ljubezni,
ki nam prihaja naproti s svojo bližino in odpuščanjem. Nobena stvar ni tako
zdravilna kot odpuščanje, ki je ogledalo naše vere in krščanskega življenja.
V njem ponovno najdemo domač, sinovski odnos z Bogom in bratsko skupnost
z ljudmi. Nekdaj mrtvi odnosi zaživijo in življenje se začne z novim zamahom.
Evangelist Luka pravi, da je bil izgubljeni sin zunaj sebe in da je naredil veliko
hudega. Potem je šel vase in začel razmišljati o očetu. Danes so mnogi ljudje
zunaj sebe in ne želijo razmišljati o Bogu. Zato pozabljajo, kdo so, in se zapirajo
v svojo žalost ter jezo. Nekateri se oprijemajo zmotnega mišljenja, da je dovolj
govoriti o odpuščanju, ne pa odpustiti. Saj se vse pozabi in čas zaceli rane. Toda
odpustiti ne pomeni pozabiti, kajti pozabljena rana se odpre in z njo stara
bolečina. Odpuščanje tudi ni prisiljeno dejanje, ampak mora nastati iz svobodne
odločitve in brez pogojev. Tako odpuščanje je nov začetek. Marsikdaj je zelo
naporno, ker mora iti skozi križ, da umremo svoji sebičnosti ter povračilu in
se odpremo daru drugega. V odpuščanju odkrivamo dar življenja, ki smo ga
zavrnili in se je ponovno vrnil ter obudil nov odnos. V tem smislu je odpuščanje
čudež, ki nas vedno znova dela ljudi in nas odpira v skupnost.
Morda se kdaj z apostolom Petrom sprašujemo, kolikokrat moramo odpustiti,
toda Jezus je odločen, da je treba odpustiti vedno, znova in znova, tudi če
nam drugi nočejo odpustiti ali sprejeti našega daru odpuščanja. Usmiljena in
potrpežljiva ljubezen potuje od človeka do človeka in gradi nove vezi skupnosti,
iz zamer in smrti se rojeva življenje in veselje. Edina meja smo torej ljudje, če
nismo pripravljeni odpustiti. V očenašu prosimo, naj nam Bog odpusti grehe, ker
tudi mi odpuščamo drugim.
16 17
Prošnje
Gospod Jezus, odpuščanje je velik dar tvojega usmiljenja. Prisluhni našim
prošnjam, da bi bili odprti zanj.
• Jezus, spodbudi svojo Cerkev, da bo znamenje usmiljenja in odpuščanja
za vsakega človeka.
• Prosimo te za voditelje slovenske družbe, da bi se odprli k iskrenemu
odpuščanju in se spravili s svojimi političnimi nasprotniki.
• Razsvetli naše misli, da bomo videli vrednoto spravljenega življenja in
si med seboj odpustili.
• Podari Svetega Duha tistim, ki si ne upajo odpustiti in še kuhajo stare
zamere.
• Prosimo te za vse, ki nimajo poguma, da bi pristopili k sveti spovedi in
se osvobodili stare krivde.
Gospod Jezus, ti si pred smrtjo odpustil svojim morilcem. Tudi nas vabiš, da te
posnemamo in ti sledimo, ker nas ljubiš in si z nami zdaj in vekomaj. Amen.
   
8. dan – četrtek 23. junij 2016:
Sreča je v srečanju
Uvod
Sreča je pomiritev in uresničenje naših najglobljih hrepenenj ter želja. To je
občutek ljubezni, v kateri čutimo sebe, Boga in ljudi okrog nas. Sreča se rodi, ko
se podarimo in se nam ljudje podarijo, ko smo to, kar smo, in nas tudi drugi tako
sprejemajo. Življenje je dolgočasno, če se vrtimo le okrog sebe in nimamo moči
za izhod. Zato se moramo ustaviti, se sprejeti in se odpreti v darovanje.
Drugi vidik sreče je v preseganju. Če smo sprejeti in obdarjeni, nas ta ljubezen
vodi čez vsakdanjo krhkost in minljivost, da nas ni strah stopiti v igro darovanja.
Tudi to, po čemer hrepenimo, je že v nas. V globinah svojega bitja si želimo mir,
ljubezen, domačnost. Ko se temu odpremo, smo resnično doma.
Sreče zato ni mogoče kupiti ali si je izposoditi, ni je mogoče dobiti z zunanjimi
uspehi ali na silo. Njen sijaj prihaja iz notranjega veselja, da smo pri sebi in
v darovanju. Ko se odpremo tej poklicanosti, nam ni treba več hiteti in se
potrjevati z mnogimi stvarmi. V notranji kamrici slišimo Božji glas in moremo
prisluhniti njegovemu načrtu z ljubeznijo ter svobodnim pristankom. Sreča je
v srečanju z Bogom in ljudmi, ki nas podpirajo in bogatijo.
Ko smo skladni v sebi in zvesti temeljnim odnosom, se razpoloženje sreče širi
na naše dejavnosti in k ljudem, ki jih srečujemo. V tem duhu jih sprejemamo,
jim odpuščamo in stopamo v nove odnose. Vedno je temelj sreče v nas samih,
da se znamo sprejeti v vsem, kar smo, tudi našo preteklost, družino, prijatelje,
okolje, v katerega smo postavljeni, zdravje in bolezen. Če smo v sebi skladni
in izpolnjeni, se življenje napolni s smislom in svetlobo. Vse postane lažje, tudi
težave premostimo na lažji način, v valu sreče stopamo k ljudem, ki so nam bili
oddaljeni ali smo imeli z njimi težke odnose.
Kljub temu ostaja sreča velika skrivnost, zato nam vedno znova beži in jo vedno
znova iščemo. Gospodova bližina krepi njeno trdnost. V njeni luči zasveti tudi
narava in ljudje, ki nam prihajajo naproti. Vsi smo na poti k večni sreči v nebesih.
Prošnje
Gospod Jezus, podarjaš nam svetlobo izpolnjenega življenja in želiš, da bi bili
srečni. Zato prisluhni našim prošnjam, ko te prosimo za ta dar.
• Jezus, prosimo te za naše cerkvene skupnosti, da bi mogli v njih srečati
ljudi, ki nam bodo podarili dar sreče in resničnega veselja.
• Razsvetli umetnike, mislece in novinarje, da bodo v družbo posredovali
sporočilo upanja in veselja.
• Preženi črnogledost iz oči naših mladih, da bodo z upanjem gledali na
svoje življenje in gradili odnose v družbi.
• Pomagaj tistim, ki se ne znajo sprejeti, da bi začutili, da so vredni in
ljubljeni v tvojih rokah.
• Naj bo več veselja in sreče v naših medsebojnih odnosih, obdari nas
s svojim pogledom na življenje.
Gospod Jezus, ti si živel polno in veselo življenje, ki ga ni mogla streti niti
preizkušnja križa. Daj nam dar svoje ljubezni, da bomo s tabo hodili zdaj in
vekomaj. Amen.
   
18 19
9. dan – petek 24. junij 2016:
Prinašajmo nebesa tistim, ki živijo
v peklu
Uvod
Posebno poslanstvo kristjanov je prinašati bližino in ljubezen tistim, ki živijo
v težkih življenjskih razmerah. Veliko naših sodobnikov in celo del javnega
mnenja se je ujelo v vezeh nemoči in brezizhodnosti. Bežijo v noč, v drogo, pa
tudi v delo, potovanja, šport in podobne dejavnosti ali preprosto životarijo ob
strani družbe. Njihovo življenje je prepleteno z žalostjo in niso srečni. Trpljenje
naših sodobnikov ni toliko povezano z materialno revščino kot s pomanjkanjem
ljubezni, sprejetosti, odpuščanja in podvrženosti vedno novim padcem v nemoč.
Neredki tako že na zemlji živijo v pravem peklu. Zaprli so se, nimajo ciljev,
vrednot, nihče se zanje ne zanima.
V njih pa se pogosto prebuja vprašanje, kako more Bog dopustiti ta pekel, zakaj je
treba tako trpeti in živeti. Morda vidijo kakšen žarek rešitve ali ukradejo kakšen
užitek in kratko zadovoljstvo, vendar se potem spet pogreznejo v blato svoje
nemoči. Umiranje jim je postalo že tako vsakdanje, da niti več ne kričijo, prekrila
sta jih neobčutljivost in občutek poraza. Skrivnost te bolečine nas presega,
čeprav se dotika globoke življenjske resničnosti. Edini odgovor je izkušnja Jezusa
Kristusa, ki je stopil v te smrti, jih pretrpel in odrešil. Hudobni duh nas hujska, da
ne bi verjeli njegovemu daru, Boga predstavlja kot konkurenta, ki omejuje našo
svobodo in nas tlači v nemoč. Toda Jezus prihaja tudi v najtemnejša podzemlja,
kjer kraljujeta smrt in bolečina. V njegovi ljubezni je vse odprto in ozdravljeno,
prinaša nam dar izhoda in novega življenja. Ljubezen je močnejša od smrti.
Vstajenjska kultura zmaguje v skupnostih, ker živimo Jezusovo odrešenje in mu
zaupamo, da nas more potegniti iz še tako globokega brezna greha in smrti.
Sestra Elivira je ustanovila terapevtsko skupnost Cenaccolo, v kateri se zdravijo
nekdanji odvisniki. V njihovih kapelah, kjer molijo in premišljujejo Božjo
besedo, so slike vstalega Kristusa, ki vleče Adama in Evo iz groba. Mnogi fantje
in dekleta so se po tej poti rešili suženjstva droge in greha. Tudi drugod stopajo
ljudje na pot Jezusove osvoboditve in usmiljenja. Vsa naša družba potrebuje
način takega ozdravljenja. Pekel na zemlji se tako odpira v izhod in rešitev, ki je
predokus Jezusove in naše velikonočne zmage.
Prošnje
Gospod Jezus, stopil si v grob in v podzemlje, da bi nas privedel v polno življenje.
Želimo si tvojega daru in se obračamo k tebi s skupnimi prošnjami.
• Pomagaj voditeljem Cerkve, cerkvenim ustanovam in vernikom, da bi
ustvarjali okolje odrešenja in novega upanja.
• Podpiraj socialne delavce in ustanove, da bi s spoštovanjem in srčnostjo
lajšali bolečine zasvojenih, razočaranih in bolnih.
• Dvigaj duha staršem in voditeljem, da bodo vzgajali nove rodove
v odpovedi in svobodi, ki ne bo podlegla drogi in slepemu užitku.
• Reši nas potrošniške miselnosti, naj si vsi prizadevamo za stvaren in
odgovoren odnos do dobrin.
• Daj, da bomo bolj občutljivi za bolečine in težave današnjih ljudi, jim
pomagali in se za njih zanimali.
Gospod Jezus, potrebujemo tvoje rešilne roke. Stoj nam ob strani, da bomo
gradili družbo upanja in življenja, ker živiš in nas ljubiš vekomaj.
20 21
IV. Edinost, sreča, sprava
(molitvena ura za domovino)
P – prvi molivec
V – vsi
Molitev za edinost
P: Prosimo za našo edinost s troedinim Bogom.
V: Bog, ti si Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov; Bog angelov, Bog
svetnikov, Bog naših prednikov in tudi naš Bog.
P: Bog ljubezni, nakloni nam milost, da bomo živeli v edinosti s teboj in med
seboj.
V: Da te bomo ljubili in ti služili.
P: Pomagaj nam, da bomo vedno imeli pred očmi tvoje zapovedi in se bomo po
njih ravnali.
V: Oče, v tvoje roke izročamo naš narod in našo domovino.
P: Pridi k nam tvoje kraljestvo, kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti
in milosti, kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni.
V: Jezus Kristus, Sin Božji, ti si se učlovečil, da bi živel skupaj z nami.
P: Večni duhovnik in kralj vesoljstva, Bog in človek, z nami si delil razmere
bivanja v umrljivem telesu.
V: Na oltarju križa si se daroval kot brezmadežna in spravna žrtev ter uresničil
skrivnost človeškega odrešenja.
P: Ponižal si se in si bil pokoren do smrti, smrti na križu.
V: Ob tvojem krstu se je iz nebes zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega
poslušajte!« (Mr 9,7).
P: Dal si nam novo zapoved, naj ljubimo drug drugega, kot si nas ti ljubil.
V: Učlovečil si se, da bi zedinil človeški rod.
P: Zahvaljujemo se ti za dar svete maše, pri kateri s teboj postajamo eno.
V: Ko zauživamo tvoje Telo in Kri, se naša telesa spreminjajo v Hrano, ki jo
zauživamo, in postajamo eno s teboj.
P: Bog in človek, zagotavljaš nam, da si z nami vse dni do konca sveta.
V: Zahvaljujemo se ti, da nas poslušaš in se lahko s teboj pogovarjamo.
P: Pridi Sveti Duh. Prenovi naš narod in našo domovino.
V: Sveti Duh, hvala ti za vse darove; za dar modrosti, dar umnosti, dar sveta, dar
moči, dar vednosti, dar pobožnosti, dar strahu Božjega.
P: Hvala za neštete darove, ki nam jih daješ v izobilju.
P: Prosimo za našo povezanost z Marijo.
V: Bog, blagoslavljaš nas po posredovanju Božje Matere Marije.
P: Po Mariji nam prihaja vse dobro.
V: Po Mariji nas vodiš k Jezusu.
P: Marija, ti si Vzvišena Kraljica.
V: Ti si nebeška Gospa.
P: Ti si dobra in blaga Mati.
V: Naši predniki so zgradili veliko cerkva, ki so posvečene tebi.
P: Rod za rodom smo se zatekali na božje poti in se zazirali v tvoje podobe
na Kureščku, Ptujski gori, Brezjah, Sveti Gori pri Solkanu, v Strunjanu in na
Kredarici pod Triglavom ter v toliko drugih svetiščih, posvečenih tebi.
V: Marija, razprostri svoj plašč nad nami in nas obvaruj življenjskih brodolomov.
P: Izprosi nam milosti, da se ne predamo skušnjavam in grešnemu življenju.
V: Ti si kači strla glavo, varuj nas pred zalezovanjem Hudobnega Lažnivca.
P: Obvaruj nas zablod in zmot, nacionalizma, sebičnosti in zapiranja v svoj
mali svet.
V: Daj, da bomo spoštovali svoje korenine, izpopolnjevali svoj jezik in služili v
dobrobit svojega naroda.
P: Naj tudi v prihodnosti po svojih močeh in talentih tvorno skrbimo za
povezovanje med Vzhodom in Zahodom, med slovanskim, romanskim in
germanskim svetom, ter za razvoj celotne človeške skupnosti, da bo vse bolj
civilizacija ljubezni.
P: Naj spoštujemo tudi druge narode in kulture ter si skupaj z njimi
prizadevamo za pravičnost, skupno dobro in edinost v spoštovanju različnosti.
V: Ohrani nas v medsebojni edinosti.
P: Posreduj pri Bogu, da se v našem narodu prebudijo veliki možje in žene;
voditelji, ki nam bodo kazali pot svetosti.
V: Marija, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.
P: Prosimo za našo povezanost z angeli.
V: Sveti Božji angeli, vodite naše otroke in mladino po poti življenja!
P: Sveti nadangel Gabrijel, pomagaj mladim, da se bodo odločali za družino,
ki temelji na zakonski skupnosti med moškim in žensko, ter bodo odprti za
sprejemanje življenja.
V: Sveti nadangel Rafael, povezuj vse narode tega sveta in daj, da se bodo otroci luči
na svetovni ravni vse bolj povezovali med seboj v prizadevanju za skupno dobro.
P: Sveti Mihael, mogočni nadangel, ki ustavljaš zlo, strni nas v boju proti
kulturi smrti!
V: Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju, bodi nam v pomoč zoper zlobnost in
zalezovanje hudobnega duha. Ukroti naj ga vsemogočni Bog; ponižno za to prosimo.
22 23
Ti pa, vodnik nebeške vojske, z Božjo močjo pahni v pekel satana in druge hudobne
duhove, ki blodijo po svetu v pogubo duš. Amen.
P: Prosimo za našo povezanost s svetniki.
P: Sv. Jožef, čisti ženin Device Marije. V: Prosi za nas.
P: Sv. Janez Krstnik. V: Prosi za nas.
P: Sv. Peter, trdna skala Cerkve. V: Prosi za nas.
P: Sv. Pavel, apostol mnogih narodov. V: Prosi za nas.
P: Sv. Jakob, ki si ponesel evangelij do konca sveta. V: Prosi za nas.
P: Sv. brata Ciril in Metod, podpornika edinosti med kristjani.
V: Prosita za nas.
P: Sv. Hieronim, veliki cerkveni učitelj in prevajalec Svetega pisma.
V: Prosi za nas.
P: Sv. Modest, apostol Karantanije. V: Prosi za nas.
P: Sv. Ema Krška, koroška svetnica, h kateri se zatekajo porodnice.
V: Prosi za nas.
P: Sv. Leopold Mandić, velik delivec Božjega usmiljenja. V: Prosi za nas.
P: Sv. Maksimiljan Celjski. V: Prosi za nas.
P: Sv. Viktorin Ptujski, prvi latinski razlagalec Svetega pisma. V: Prosi za nas.
P: Sv. Maksim Emonski. V: Prosi za nas.
P: Sv. Elij, diakon – apostol Kopra in misijonar Istre. V: Prosi za nas.
P: Sv. Nazarij, prvi koprski škof. V: Prosi za nas.
P: Blaženi Anton Martin Slomšek. V: Prosi za nas.
P: Blaženi Alojzij Grozde. V: Prosi za nas.
P: Blažene Marija Krizina Bojanc, Marija Antonija Fabjan in druge Drinske
mučenke.
V: Prosite za nas.
P: Vsi slovenski svetniki in svetnice. V: Prosite za nas.
P: Prosimo za našo povezanost z rajnimi.
V: Brez korenin se drevo posuši.
P: Brez spoštovanja svojih prednikov in poznavanja preteklosti narod izumre.
V: Gospod, prosimo te za naše prednike; daj jim vse milosti, ki jih potrebujejo za
odrešenje in večno življenje pri tebi.
P: Naj te gledajo iz obličja v obličje.
V: Odpusti jim grehe, nam pa daj, da bomo za svoje rajne še bolj molili in
zadoščevali.
P: Dragi rajni bratje in sestre, prosimo vas, da tudi vi molite za nas, dokler se
vsi ne zberemo v hiši našega nebeškega Očeta, kjer je mnogo bivališč.
P: Prosimo za nerojene otroke.
V: Gospod, ti vsakega človeka kličeš po imenu.
P: Obudi v nas spoštovanje do nosečih žena in do vsakega še nerojenega
človeškega življenja.
V: Občudujemo delo tvojih rok, še posebej čudež porajanja človeškega življenja.
P: Naj velikodušno sprejemamo vsakega otroka, ki vstopa v življenje.
V: Vsak otrok naj bo zaželen in sprejet, četudi ni bil načrtovan.
P: Naj se zavedamo pomena družin in ustanov, ki sprejemajo otroke, ki jih
mame ne morejo vzrejati in vzgajati.
V: Ti rešuješ večne smrti tudi duše otrok, ki se niso rodili.
P: Odpusti vsem ženam, ki so se odločile za splav, in vsem, ki so pri tem
sodelovali.
V: Nedolžni otroci, prosite za nas!
P: Prosimo za edinost v naših družinah.
V: Jezus Kristus, Sin nazareške Družine, prosimo te za milost edinosti v naših
družinah.
P: Bog, ti si Stvarnik sveta, ti si Stvarnik človeštva, ti si Stvarnik moškega in
ženske.
V: Ustvaril si nas po svoji podobi in nas poklical, da smo deležni tvoje slave.
P: Obrni svoj ljubeči pogled na nas, ki živimo v času posvetnosti, potrošništva
in vsakovrstnega nasilja.
V: Pomagaj nam prav živeti v času, ko se izpodkopavajo temelji zakonske skupnosti
med moškim in žensko.
P: Sv. Jožef, varuh svete Družine, bodi zaščitnik naših družin!
V: Naj imajo očetje v družini tisto mesto, ki jim pripada, in naj jim žene pri
njihovem poslanstvu pomagajo!
P: Naj se ženske veselijo svoje ženstvenosti!
V: Ozdravi rane žena, ki so bile zlorabljene ter zaradi tega sovražijo moške in
družino.
P: Naj vsi skupaj vse globlje doumevamo lepoto spolnosti in zakonske
skupnosti med moškim in žensko.
V: Nebeški Oče, poslušaj krik Cerkve. Ne dovoli, da bi bili tvoji otroci zaslepljeni z
lažmi in bi živeli v suženjstvu Satana.
P: Ne dovoli, da bi templji Svetega Duha postali templji nečistih duhov.
V: Gospod, podeli nam moč, da bomo zlo premagovali z dobroto, laž z resnico,
nečistost s čistostjo!
P: Sveti Duh, vzemi nas v svojo posest. S svojo prisotnostjo obnovi v nas
svobodo, nedolžnost in veselje.
V: Bog svobode, razdrobi verige hudobije in suženjstva.
24 25
P: Življenje ljubeči Gospod, prisluhni prošnjam sv. Petra, sv. Pavla, sv. Jakoba,
sv. Jurija in drugih svetnikov, ki so po tvoji milosti zmagali v boju z Zmajem.
V: Sovražnik človeka in Uničevalec človeškega rodu, priznaj svoj napuh in
nevoščljivost!
Priznaj moč in dobroto nebeškega Očeta!
P: Priznaj, da je tvoje nasilje nemoč, obup in tvoje lastno pogubljenje.
V: Priznaj lepoto spolnosti in lepoto čistega srca. Amen.
P: Prosimo za edinost med papežem, škofi in duhovniki.
V: Gospod, razsvetljuj, spodbujaj, krepčaj, tolaži in razveseljuj pastirje Cerkve.
P: Varuj papeža, škofe, duhovnike in druge oznanjevalce evangelija pred
zmotami.
V: Prosimo te za svetost duhovnikov.
P: Pošlji delavcev na svojo žetev.
V: Obvaruj nas klerikalizma in prebudi v nas zavest o tem, da smo vsi poklicani k
svetosti.
P: Naj se vsi kristjani ljubimo med seboj.
V: Sv. Janez Vianney, posreduj pri Bogu za svetost naših duhovnikov.
P: Prosimo za državne voditelje.
V: Vsemogočni Bog, Vsevladar, daj nam voditeljev, ki bodo ljubili državljane, za
katere so odgovorni, in služili domovini z velikodušnim srcem.
P: Gospod, obvaruj nas slepih vodnikov.
V: Daj, da se bomo v primeru nasprotja med državnimi zakoni in tvojimi
zapovedmi odločali zate.
V: Sv. Tomaž More, ki si ljubil svojo domovino, a si umrl zaradi zagovarjanja
zakramenta sv. zakona, prosi za nas.
P: Prosimo za edinost v slovenskem narodu in med vsemi državljani
Slovenije.
V: Bog, zahvaljujemo se ti za vse milosti, ki smo jih Slovenci prejeli v zgodovini
svojega naroda.
P: Zahvaljujemo se ti za milosti, ki smo jih državljani Slovenije prejeli v 25
letih naše samostojne države Slovenije.
V: Jezus, verujemo vate; verujemo, da si prisoten in boš z nami do konca sveta.
P: Oče, zgodi se tvoja volja.
V: Pridi Sveti Duh, napolni srca svojih vernih z ognjem svoje ljubezni.
P: Bog, naj te večno slavimo.
V: Svet, svet, svet si Ti, Gospod, Bog nebeških čet!
P: Gospod, podeli nam svoje milosti po brezmadežnem Marijinem srcu.
V: Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …
Molitev za srečo
P: Gospod, vodi nas k resnični sreči, miru in blagostanju.
V: Ali sploh poznamo sami sebe? Gospod, daj nam spoznati, kdo smo v resnici.
V: Obvaruj nas vsega, kar škoduje našim telesom, našim dušam in našemu duhu.
P: Gospod, reši nas okov razvad in uči nas skrbeti za kreposti.
V: Naj drug drugega spodbujamo za to, kar je lepo, resnično, pravično in dobro.
P: Prosimo Gospoda za zdravje naših teles.
V: Gospod, pomagaj nam, da bomo imeli na razpolago dovolj čistega zraka, vode in
zdrave hrane.
P: Spodbudi vse odgovorne, da bomo v Sloveniji pridelali dovolj zdrave hrane,
ki bo dostopna vsem državljanom in obiskovalcem naše države.
V: Prosimo te za kmete, da bodo z veseljem in odgovornostjo obdelovali zemljo.
P: Prosimo te tudi za dovolj miru, tišine, sončne svetlobe.
V: Naj se vse bolj zavedamo, da je Božji dar tudi tema, in ne onesnažujemo nočnega
neba s svetlobo.
P: Blagoslovi naše domove, naj bodo naša bivališča varna, zdrava in urejena.
V: Spodbujaj nas, da bomo svoje telo krepili z delom in zdravo rekreacijo.
P: Navdihni starše in učitelje, da bodo skrbeli za to, da se bodo otroci dovolj
gibali in se naučili delati.
V: Gospod, obvaruj nas zasvojenosti, razvajenosti in mehkužnosti.
P: Spodbujaj nas, da se bomo imeli radi ter si bomo privoščili tudi dovolj časa
za počitek in razvedrilo.
V: Gospod, daj, da bomo premagovali alkoholizem in druge zasvojenosti.
P: Varuj nas požrešnosti in lenobe.
V: Naj si prizadevamo za red, čistočo in domačnost.
P: Podari nam razumevanje pravega vrstnega reda.
V: Sv. Hildegarda, prosi za nas.
P: Prosimo Gospoda za duševno zdravje, naj vodi ter ozdravlja naš razum in
čustva.
V: Bog, prosimo te za zdravo pamet.
P: Prosimo te, da bi vse bolj razvijali svoj razum in priznavali njegove meje.
V: Hvala ti za učitelje in vzgojitelje.
P: Prosimo te za vse pedagoške delavce, ki so odgovorni za izobraževanje otrok
in mladih.
26 27
V: Gospod, pomagaj nam razvijati zdravo kritičnost, tudi kritičnost do samega sebe.
P: Obvaruj nas domišljavosti, prevzetnosti, vzvišenosti, predrznosti, zaletavosti
in napuha.
V: Prosimo te za ponižnost in skromnost.
P: Naj nenehno iščemo resnico in odgovorno presojamo okoliščine, v katerih
smo.
V: Uči nas, da se bomo znali med seboj argumentirano pogovarjati in razpravljati o
vsem, kar je povezano z našimi življenjskimi odločitvami.
P: Gospod, prosimo te tudi za čustveno zrelost.
V: Varuj nas pred neučakanostjo, jezo in zamerami.
P: Naj ne bomo sebični, ampak naj delimo svoje dobrine z drugimi, predvsem z
najbolj ubogimi.
V: Naj se znamo veseliti z veselimi in žalostiti z žalostnimi.
P: Prebudi v nas hvaležnost za vse, kar imamo, tudi za naše duševne
sposobnosti.
V: Gospod, hvala ti za vse, ki jih imamo radi; za moža, ženo, starše, brate, sestre,
prijatelje, sodelavce.
P: Naj se otroci in mladi krepijo v vztrajnosti, potrpežljivosti in odrekanju.
V: Naj se starši v odnosu do otrok zavedajo svojih dolžnosti in pravic.
P: Naj se mladi vse bolj zavedajo, kako velik dar sta vzdržnost in čistost pred
poroko.
V: Hvala za vsako dobro besedo in vsak nasmeh.
P: Hvala ti, Gospod, da čutimo hvaležnost in veselje.
P: Prosimo Gospoda za zdravje našega duha.
V: Gospod, zahvaljujemo se ti za vero, upanje in ljubezen.
P: Brez vere izgubi vsak smisel tudi prizadevanje za zdravo telo, za
izobraževanje in graditev raznovrstnih odnosov z drugimi ljudmi.
V: Brez upanja ne moremo iti naprej, se vrtimo v začaranih krogih in razmišljamo
celo o samomoru.
P: »In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo,
da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.« (1 Kor 13,3)
V: V letu usmiljenja nas vabiš, da poživimo telesna dela usmiljenja: lačne nasičevati,
žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike
reševati, mrliče pokopavati.
P: Le duhovno prerojeni si lahko prizadevamo za duhovna dela usmiljenja:
grešnike svariti, nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti,
krivico voljno trpeti, žalivcem odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi.
V: Vsi hudobni duhovi, ki se utapljate v svoji ošabnosti, ali se ne bojite mogočne
Božje roke?
P: Satan, poberi se proč od nas!
P: Vsi zahrbtni lažnivci, ne skušajte še naprej varati Gospodovih izbrancev.
V: Nečisti duhovi, podvrženi napuhu, predrznosti in domišljavosti, v imenu križa
Gospodovega, poberite se proč od nas.
P: Gospod, naj se naši sovražniki razpršijo kot dim, naj se stopijo kot vosek
pred ognjem.
V: Tvoje usmiljenje naj bo nad nami, Gospod.
P: Troedini Bog, Bog ljubezni, naj te večno slavimo. Amen.
V: Svet, svet, svet si Ti, Gospod, Bog nebeških čet!
P: Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …
Molitev za spravo
P: Gospod Jezus, grešna žena je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja in s
svojimi solzami močila tvoje noge.
V: Brisala ti je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.
P: Izkazala ti je svojo ljubezen in vero vate.
V: Njena ljubezen je bila odgovor na tvojo ljubezen in usmiljenje do nje.
P: Doživela je Božje odpuščanje. Odpustil si ji vse, ker je zelo ljubila.
V: Jezus, zakaj farizej ni razumel odnosa med teboj in grešnico?
P: Rekel si mu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za
noge; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. Poljubil me
nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem prišel. Glave mi nisi mazilil z
oljem; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge« (Lk 7,44–46).
V: Farizeju in nam praviš: »Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila«
(Lk 7,47).
P: Farizej je zapadel v zmoto, ker je pravičnost razumel po črki postave, brez
Božjega usmiljenja.
V: Farizej ni razumel, kdo si, kdo je njegov gost.
P: Gospod, naj nikoli ne presojamo bližnjih po videzu in zunanjosti.
V: Naj razlikujemo med presojanjem in obsojanjem.
P: Naj ne obsojamo, ker sodba pripada Bogu.
V: Vsi smo ustvarjeni po Božji podobi.
P: V vsakem človeku, tudi v morilcu, roparju in prešuštniku, je nekaj dobrega.
V: Nihče ni izločen iz Božjega usmiljenja.
P: V Cerkvi je prostor za vse, ki prihajajo, da dosežejo Božje odpuščanje. Nihče
ne sme biti zavrnjen.
V: Vsi potrebujemo novo rojstvo.
28 29
P: Prosimo Boga za odpuščanje in spravo.
V: Grešili smo v mislih, besedah in dejanjih.
P: Gospod, odkupil si nas iz ujetništva Satana za visoko ceno svoje krvi.
V: Naši grehi, storjene krivice, medsebojne zamere, zadane rane ter sovraštvo
preprečujejo, da bi tvoja milost prišla do nas.
P: Spreobrni naša srca, da bomo prešli od brezbrižnosti k sočutju.
V: Gospod, zahvaljujemo se ti, da si med nami in nam odpiraš možnost sprave s
teboj in z brati.
P: Kljub težavam, trpljenju in naši grešnosti v nas prebujaš upanje v zveličanje.
V: V Svetem letu usmiljenja prebudi v nas zmožnost, da bomo gledali to, kar je
bistveno.
P: Gospod, vabiš nas, da smo znamenje in sredstvo Očetovega usmiljenja.
V: Vsem, predvsem pa trpečim, osamljenim, zapuščenim, ljudem brez upanja in
tistim, ki jih bremeni teža krivde, podarjaš znamenja nežnosti, odpuščanja in
sprejetosti.
P: Dotakni se nas, Gospod Jezus Kristus, in nas prežari s svojim usmiljenjem,
da bomo postali pričevalci usmiljenja.
P: Prosimo za spravo med spoloma.
V: »Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam
sebe.« (Ef 5,25)
P: Ko bi možje izpolnjevali naročilo apostola Pavla, bi bilo v družinah veliko
manj nasilja.
V: Ali je vse, kar uči feminizem, suho zlato?
P: Mar ne poteka svetovna vojna tudi med spoloma?
V: Pogosto slišimo: »Možje in očetje, kje ste?«
P: Je to krik po očetih ali zasmehovanje moških?
P: Pridi Sveti Duh, pouči nas, da žena potrebuje moža in mož ženo.
V: Gospod, daj, da bodo žene spodbujale može k moškosti in jim pomagale biti očetje.
P: Naj možje do svojih žena ne bodo osorni in nasilni.
P: Prosimo za spravo v slovenskem narodu.
V: Še vedno nas razdvajajo različne odločitve med drugo svetovno vojno in
dogajanje po njej.
P: Večine mrtvih še vedno nismo dostojno pokopali.
V: Nasilno umorjeni, naročniki in izvajalci umorov, vsi nas prosijo, naj zanje
molimo in delamo pokoro.
P: Želja rajnih, ki v večnosti živijo drug ob drugem, je sprava.
V: Ni pokopališča, cerkve, oltarja brez križa. Tudi vsakdo izmed nas ima svoj križ.
P: Svoje križe, trpljenje, skrbi in prizadevanja lahko darujemo za spravo v
našem narodu.
V: Jezus, tvoj učenec Peter te je zatajil, razen apostola Janeza so se apostoli razbežali,
a ti si jih po vstajenju pozdravil: »Mir vam bodi« (Jn 20,19).
P: »Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali
lakota, nagota ali nevarnost ali meč?« (Rim 8,35)
V: Gospod, naj pokleknemo pred teboj, priznamo svojo hudobijo in vedno znova
odpuščamo drug drugemu.
P: Prosimo za spravo med različnimi socialnimi sloji.
V: Gospod, pouči nas o svoji pravičnosti in modrosti.
P: »Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in
tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« (1 Tim 6,10)
V: Naj se nas ne polastijo okovi lakomnosti.
P: Lakomnost se kljub velikemu imetju pritožuje nad lastno revščino.
V: Nenasitna je in nikoli ne doseže tega, kar poželi.
P: Ni ji dano, da bi se odpočila in nasitila.
V: Edina bojazen, ki jo pozna, je ta, da ne bi pri nekom našla tega, česar bi se rada
polastila.
P: Lakomnost je slepa strast, grabežljivost brez meja, zanjo ni ovira niti pravica
niti čast.
V: Lakomnost je razlog za sovraštvo med brati.
P: Žrtev lakomnosti je predvsem tisti, ki ji podlega.
V: Kdor premaga lakomnost, bo imel večno življenje.
P: Med nami so razlike v imetju, plačah, pokojninah, znanju in položajih v
družbi. Te razlike bi bilo nespametno zanikati.
V: Gospod, nekatere celo vabiš, da živijo v materialnem uboštvu. Bogatemu
mladeniču si rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel
boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« (Lk 18,22)
P: Socialnih razlik ni mogoče odpraviti in same po sebi niso nujno nekaj
slabega – odpirajo nas namreč za medsebojno solidarnost.
V: Ideologije o socialni revoluciji in enakosti med ljudmi so se izkazale za prevaro in
iluzijo.
»Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso
podredili Božji pravičnosti.« (Rim 10,3)
P: Gospod, ali sploh še vemo, kaj je dobro in kaj zlo, kaj moramo odklanjati in
česa se držati?
V: Gospod, daj nam pamet. Prosimo te za dar presojanja in razlikovanja.
P: Pravičnost in enakost nista ista stvar.
V: Pravica do zasebne lastnine, ki temelji na načelu razdelitve dobrin in načelu
30 31
skupnega dobrega, omogoča človeško dostojanstvo.
P: Iz izkušenj vemo, da je prisiljena enakost škodljiva, da kolektivizacija vodi v
neodgovornost.
V: Prevelike pristojnosti države, ki ne dopuščajo subsidiarnosti, so za družbo
škodljive.
P: Prepričanje, da je socialna revolucija motor zgodovine, je zmotno.
V: Za resničen razvoj je potrebno spoštovanje morale, ki temelji na Jezusovi novi
zapovedi ljubezni.
P: Koliko podjetij je propadlo zaradi korupcije in neodgovornosti.
V: Gospod, obvaruj nas lakomnosti, ki je skregana s pravičnostjo.
P: Žitnice maloštevilnih so polne žita, medtem ko so premnogi lačni.
V: Koliko hrane zavržemo? Zakaj se istočasno pritožujemo, da živimo v revščini?
P: Po učiteljih Cerkve nas spodbujaš k pravičnosti, subsidiarnosti in
solidarnosti.
V: Kdor je pravičen, daje čast Bogu in se trudi za korist bližnjega.
P: Razvoj je možen le tam, kjer so delavci v različnih poklicih in na različnih
delovnih mestih spoštovani.
V: Resničnega razvoja ne more biti tam, kjer na račun dobička uničujejo družino,
rušijo zasebno lastnino in omejujejo versko svobodo.
P: Kako je mogoče, da nekateri zaradi manjših dolgov izgubijo hišo in vse
premoženje?
V: Pohlep, ki se izgovarja na skrbnost in ima natančno domišljene utemeljitve, je
hujši od golega nasilja, ker temelji na zvijačnih zakonih.
P: Kdor bogati na račun revščine drugega, je revnejši od reveža.
V: Tolažilne so za nas besede: »Mladi levi trpijo pomanjkanje in stradajo, a tistim,
ki iščejo Gospoda, ne manjka nič dobrega« (Ps 34,11).
P: Spodbudne so za nas besede: »Bil sem mlad, tudi postaral sem se, vendar nisem
videl, da bi bil pravični zapuščen in da bi bil njegov zarod prosil kruha« (Ps 37,25).
V: Tekmujmo v medsebojni ljubezni!
Gospod, naredi nas za orodje sprave, edinosti in Božjega miru.
Daj nam milost, da se spokorimo.
Bog, naj te večno slavimo in gradimo civilizacijo ljubezni. Amen.
Svet, svet, svet si Ti, Gospod, Bog nebeških čet!
V: Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …
(Zbral in uredil Bogdan Vidmar.)
V. MOLITEV ZA DOMOVINO
ob 25-letnici slovenske države
Jezus Kristus, ti si gospodar zgodovine, potrebujemo te.
Ranjeni smo in v stiski.
Prosimo te, olajšaj nam bremena bolečin in nas krepčaj v boju.
Poveži naše družine in skupnosti,
naj bomo odgovorni za skupno dobro in naj širimo resnico o življenju.
Daj nam pogum, da bomo ljubili vse – brez izjeme,
zlasti pa uboge in bolne, ki so tvoji posebni prijatelji.
Daj, da bomo odpuščali tistim, ki nas žalijo, in zavračali vsako zlo
ter delali za mir in spravo.
Prosimo te, podeli nam svojega Duha in njegove darove,
da bomo uresničili voljo usmiljenega Očeta in postali ljudstvo veselega upanja.
Jezus Kristus, gospodar zgodovine, blagoslavljaj našo domovino,
bodi z nami zdaj in v prihodnjem času. Amen.
VI. POSVETITEV MARIJI
Posvetilna molitev zavzema vsa področja človekovega življenja. Molimo jo
v želji, da bi Marija res spremljala naše življenje in da bi se mi tega zavedali:
Presveta Devica Marija!
Ti si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosila,
ga rodila in z njim pod križev trpela.
Ti si tudi naša mati: tvoja materinska roka
nas je varovala skozi vso zgodovino.
Tebi izročamo sami sebe,
da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.
Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje
in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.
Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem,
da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost.
Tebi izročamo slovensko domovino,
da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila.
Tebi izročamo naše rojake po svetu,
da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini.
Sprejmi nas v svoje varstvo
in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku,
ki živi in kraljuje vekomaj.
Amen.


© Naša domovina
Izdelava strani: PLAN e d.o.o.