Datum: 21.06.2017 Avtor: Administrator
Danes je osmi dan devetdnevnice
Skrb za okolje in družbo

Skrb za okolje in družbo

 

Kulturna kriza in kriza okolja vodita k iskanju novih rešitev in navad. Kopičenje gmotnih dobrin in užitkov ne more osmisliti in razveseliti človeških src, če se niso pripravljena odreši temu, kar jim ponuja trg. Skrb za okolje postaja vse bolj široka in ne obsega le znanstvenih podatkov ter preprečevanja okoljskih tveganj. Ljudje se moramo spraviti s samimi seboj, biti solidarni z bližnjimi in vzpostaviti ravnovesje z vsemi živimi bitji ter z Bogom. Tako bi morala okoljska vzgoja voditi k duhovnosti in odkrivati Skrivnost, v kateri je mogoče utemeljiti etiko in spremenjen odnos do okolja. Le z vzgojo trdnih vrlin je mogoče pričakovati osebno zavezanost za ekološko ravnanje. Ponovna uporaba stvari, namesto, da se jih hitro odkrižamo, je lahko dejanje ljubezni, ki izraža naše dostojanstvo. (št. 211) Različni ljudje in skupnosti morejo vzgajati k drugačnemu odnosu do okolja: šola,  sredstva obveščanja, kateheza, razni krožki. Temeljna pa je vzgoja v družini, kjer se naučimo spoštljivega odnosa do okolja, ki je Božji dar in prostor naše rasti v človeškosti. Politika in razna društva pa se morajo truditi o ozaveščanju. Prav tako tudi Cerkev, ki lahko s svojim oznanjevanjem veča občutljivost in odgovornost za zdravo okolje. S tem je povezana tudi estetska vzgoja, da se mladi ljudje učijo čuta za lepo in ne pristanejo na porabniško izkoriščanje stvari mimo vsake lepote in skladnosti.

Ko se množijo pritiski na naravo in ljudje le težko najdemo odgovorni odnos do vsega, kar nas obdaja, nas te krizne razmere pritiskajo k globokemu notranjemu spreobrnjenju.  Krščanska duhovnost ni v svojem jedru svetobežna. Po stvarjenju sveta, po učlovečenju in vstajenju Božjega Sina ter prihodu Svetega Duha v Cerkev in stvarstvo, Bog daje bogastvo milosti, v katerem duhovnost  ni ločena od telesa in sveta, temveč živi z njim v povezavi vsega, kar nas obkroža. Zato je bistveno za krščansko življenje, da smo varuhi Božjih del na zemlji. Prav je da vidimo napake in krivice, ki smo jih storili okolju in naravi, zato se moramo z njim spraviti in priznati, da smo žalili Božje stvarstvo.  Ta odločitev ne more biti samo pri posameznikih, ampak mora vključevati kar najbolj širok krog ljudi. Potrebne so mreže občestev, možne zaveze in skupen nastop, da bo prišlo do trajnih sprememb v odnosu do okolja. Spreobrnjenje mora biti celovito, vključevati mora hvaležnost in zastonjskost, priznanje, da je svet dar Očetove ljubezni za nas, obenem pa mora biti tudi jasno kesanje nad storjenimi krivicami in ravnodušnostjo ter odločen sklep za poboljšanje.  Ekološko spreobrnjenje bo v nas poglobilo odnos do sebe in našega dostojanstva ter nas odprlo za ponižno sprejemanje narave, ki nam je zaupana. S tem bomo še bolj jasno odkrili, da vsaka stvar nosi odsev Božjega stvarjenja, zlasti pa še človek, ki je ustvarjen po njegovi podobi, da bi razvijal in urejal svet, ki mu je zaupan. Kar se dogaja pri čudežu evharistije, bi se moralo nadaljevati tudi v spreminjanju in prečiščenju našega odnosa do stvarstva. Tako se bomo tudi v njem našli kot doma in na druge gledali skozi bratstvo, ki nam je podarjeno.

Iz spremenjenega odnosa do stvarstva bi se moralo roditi življenje, ki bo bolj skromno v uporabi sredstev in bolj bogato v doživljanju vsega bogastva, ki nam ga daje. Krščanska duhovnost bi se morala pokazati kot alternativa potrošniškemu hlastanju po dobrinah ter užitkih in njihovemu odmetavanju. Nenehno naraščanje porabniških možnosti raztresa srca ljudi, da so s tem preveč zaposleni, mislijo, kaj se bodo oblekli, s kakšnim avtomobilom se vozili, kaj bodo jedli in kam potovali. To zasičeno mišljenja pa ovira preprost pogled, da bi cenili vsako stvar in trenutek, ki nam je dan, da ga živimo v vsej polnosti. Krščanska duhovnost nas bo morala zopet učiti zmernosti in veselja v majhnih stvareh.  Tako se bomo zahvaljevali za priložnosti, ki so nam ponujene in se ne oklepali dobrin, ki jih ne potrebujemo. Zmernost, če jo živimo svobodno, nas osvobaja. (223) Zmernost omogoča, da delimo dobrine s tistimi, ki jih nimajo, obenem pa je tudi koristna za zdravje našega telesa.  Namesto umetnih zadovoljstev in tesnobe ter utrujenosti, ki jih ponuja današnje potrošništvo, se bodo odprla drugačna zadovoljstva, da se bomo veselili skupnosti bratov , služenja, uresničevanja različnih darov, narave, duhovnosti in molitve. Za srečo je potrebno, da se znamo omejiti v nekaterih potrebah, ki nas omamljajo in hromijo življenje. Ljudje tudi ne moremo zoreti v svoji človeškosti, če nismo spravljeni s seboj. Samo celovite osebe morejo tudi odgovorno in dejavno delovati v odnosu do okolja. Bolj, ko živimo svoje življenje kot dar, bolj tudi vključujemo v to svoje telo, hrano, stanovanje in tudi okolje. Za darove se moramo pogosto zahvaljevati in slaviti Stvarnika z vsem stvarstvom, kot nam je pokazal sveti Frančišek.

 

Prošnje

Nebeški Oče, ustvaril si svet in vesolje kot čudovito delo, ki je izšlo iz tvojih rok. Postavil si nas v lepi kraj, vendar smo se odločili za grobo zemljo, osat in trnje. Prosimo, prisluhni našim prošnjam, ko te kličemo za pomoč pri skrbi za okolje.

 

Navdihuj Cerkev, da bo sledila papeževemu povabilu k posvečevanju okolja in se preroško postavila proti vsem, ki jo onesnažujejo.

 

Za politike je skrb za okolje tematika o veliko govorijo, malo pa naredijo. Spodbudi može in žene, da bodo z vso odgovornostjo izboljšali stanje okolja, v katerem živimo.

 

Nekateri ljudje se še vedno sebično obnašajo do stvarstva. Daj, da bodo spoznali, da morajo poskrbeti za zemljo, čisti zrak in lepo okolje.

 

Daj moči staršem, da bodo vzgajali otroke v spoštljivem odnosu do narave in zmernem uporabljanju dobrin.

 

Še bolj glasno nam govori, da se bomo resnično spreobrnili in spremenili svoj odnos do sebe in do narave.

 

Oče, daj da bo to spreobrnjenje celovito in bo priznalo tebe, ki si izvir vsega živega ter bivajočega.

 

Gospod, zahvaljujemo se ti, ker si poslušal naše prošnje v teh prelomnih časih zgodovine. Da se skrb za okolje globoko vtisne v srca vernikov, da te bodo slavili z vso naravo in človeštvom. Tako boš ti Bog, ki živi in kraljuje vekomaj. 


Nazaj
© Naša domovina
Izdelava strani: PLAN e d.o.o.